Sklep X Ips 377/2011

Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.

O vprašanju pravnega interesa imetnikov pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v sodbi X Ips 161/2011 z dne 30. 11. 2011, in sicer, da imetnik avtorske in sorodnih pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje nima položaja stranskega udeleženca, od tega stališča pa izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Ker vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka v reviziji, predstavlja že rešeno pravno vprašanje, se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne šteje za pomembno pravno vprašanje (odločba Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007 in ostale).

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (sedaj revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizije.

2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se ta zavrne kot neutemeljena in navede razloge za to.

K I. točki izreka

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 31227-1/2008-163 z dne 6. 12. 2010, s katerim je bila zavržena revidentkina zahteva z dne 9. 11. 2010 za vročitev dovoljenja, št. 31227-1/2008-129 z dne 11. 10. 2010, izdano Zavodu A. (v nadaljevanju: Dovoljenje). V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da revidentka kot zastopnica avtorjev filmske glasbe ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih pravic kolektivni organizaciji, saj takšen pravni interes izkazuje le kolektivna organizacija, ki tako dovoljenje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice ima. Pravnega interesa za udeležbo tudi ne izkazujejo člani tožeče stranke kot imetniki avtorskih pravic, zato je tožena stranka revidentkino zahtevo za vročitev Dovoljenja v skladu z 43. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in sedmim odstavkom 143. člena ZUP pravilno zavrgla zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanja: „ali izkazuje pravni interes za udeležbo v postopku, v katerem upravni organ podeljuje dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic le kolektivna organizacija, ki tako dovoljenje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice ima; ali na podlagi zakona opravljen obvezen prenos upravljanja avtorske pravice ne posega v pravni položaj tožeče stranke kot avtorja ter ali tožeča stranka kot zastopnik avtorja v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje ne varuje neke svoje pravice.“

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanja, ki jih revidentka izpostavlja kot pomembna pravna vprašanja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se namreč vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ne šteje za

pomembno pravno vprašanje

(odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007, X Ips 743/2007, X Ips 6/2008, X Ips 47/2009).

9. O vprašanjih, ki jih izpostavlja revidentka in se po presoji Vrhovnega sodišča nanašajo na vprašanje pravnega interesa imetnikov avtorskih pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje s temi pravicami, je Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 161/2011 z dne 30. 11. 2011 že zavzelo stališče, od katerega izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. V citirani sodbi je Vrhovno sodišče pojasnilo, da imetnik avtorske in sorodnih pravic v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje nima položaja stranskega udeleženca, saj iz določb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) ne izhaja zakonodajalčev namen, da imetniki pravic v postopku izdaje dovoljenja za obvezno kolektivno upravljanje s temi pravicami varujejo svoj pravni interes. V tem postopku se namreč presoja le, ali zainteresirana pravna oseba (vlagatelj) izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za kolektivno upravljanje, ta presoja pa ne obsega odločanja o materialnih avtorskih pravicah (posameznih) imetnikov pravic. Zakonodajalec je varstvo pravnih interesov imetnikov pravic predvidel skozi pravico članov (imetnikov pravic) izbranih kolektivnih organizacij do notranjega nadzora nad delovanjem kolektivne organizacije ter možnostjo imetnikov pravic, da ustanovijo novo kolektivno organizacijo.

10. Revidentka glede na navedeno ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 84/2015
• Sklep X Ips 435/2007, enako tudi X Ips 449/2007
• Sklep X Ips 812/2007