Sodba III Ips 100/2009

Jedro

Konstitutivni učinek imajo samo tisti vpisi, glede katerih je v zakonu tako izrecno določeno (npr. pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1). Za vpis prokure kaj takega ni določeno. Vpis ali izbris prokurista v sodni register ima zato le publicitetni učinek.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je skoraj v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je 1. točki izreka vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi glede plačila 438.157,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2008 dalje do plačila. Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen le glede teka zakonskih zamudnih obresti za čas od 5. 12. 2007 do dne 5. 2. 2008 . Odločeno je bilo še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Tožena stranka z revizijo predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka.

4. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal 16. 7. 2008, torej pred 1. 10. 2008, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; Ur. l. RS, št. 45/2008). Zato se je po drugem odstavku njegovega 130. člena postopek nadaljeval po določbah dotedanjega ZPP.

Relevantno dejansko stanje

6. Pravdni stranki sta v obdobju od 15. 6. do 18. 7. 2006 sklenili pet pogodb o kratkoročnem posojilu za skupaj tedanjih 113.000.000,00 SIT. V pogodbah ni bil določen rok vračila, pač pa je bilo v zvezi s tem določeno le: „po dogovoru.“ Dne 25. 7. 2007 so bili k vsem pogodbam sklenjeni aneksi, v katerih je bilo določeno, da je rok vračila posojil 25. 7. 2008.

7. Anekse je za posojilodajalca in posojilojemalca podpisal M. G. in sicer kot prokurist družbe A. d.o.o (posojilodajalec) in direktor družbe T. d.o.o. (posojilojemalec).

8. Tožeča stranka je pozvala toženo stranko, da vrne prejeta posojila. Tožena stranka je njen pisni poziv prejela najkasneje 5. 12. 2007.

Razlogi za zavrnitev revizije

9. Sodišči nižjih stopenj sta se prvenstveno ukvarjali z vprašanjem, ali je bil M. G. pooblaščen za sklenitev aneksov na strani tožeče stranke. Sodišče prve stopnje se je oprlo na sklep družbenikov tožeče stranke z dne 19. 6. 2007, s katerim je bil dober mesec pred podpisom aneksov razrešen kot prokurist. Ugotovilo je še, da aneksi niso opremljeni s štampiljkami, da so sklenjeni izključno v korist tožene stranke in je (tudi) na tej podlagi sklepalo, da „ne odražajo dejanske volje pogodbenih strank“, zaradi česar so nični.

10. Sodišče druge stopnje je izhajalo iz tega, da se po določbi tretjega odstavka 73. člena OZ šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena, če neupravičeno zastopani (razrešeni prokurist) ne odobri pogodbe. Zavzelo je tudi stališče do učinkovanja sklepa Pg 124/07 z dne 29. 6. 2007, s katerim je bilo ugodeno predlogu za izdajo začasne odredbe in je bilo novemu prokuristu S. L. prepovedano zastopati družbo A. d.o.o., dotedanji prokurist M. G. pa je obdržal „vsa pooblastila prokurista.“ V zvezi s tem je zapisalo, da „začasna odredba ni mogla učinkovati na že opravljene vpise izbrisa enega in vpisa drugega prokurista, ker vpisani podatki o tem v sodnem registru učinkujejo vsaj od 21. 6. 2007.“ Ker ni bila vložena izbrisna tožba po določbi 41. člena tedaj veljavnega ZSReg, je sklepalo, da so vpisi zavezujoči, in da M. G. zato ni imel več pooblastila za zastopanje posojilodajalca.

11. Revident utemeljeno uveljavlja, da vpis prokure v sodni register nima konstitutivnega učinka. Konstitutivni učinek imajo samo tisti vpisi, glede katerih je v zakonu tako izrecno določeno (npr. pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1). Za vpis prokure kaj takega ni določeno. Vpis ali izbris prokurista v sodni register ima zato le publicitetni učinek.

12. Začasna odredba je bila izdana v sporu med družbeniki tožeče stranke. Čeprav velja načeloma le med strankama postopka, potem ko se jim vroči sklep sodišča, pa ni dvoma, da je bila tožeča stranka s sklepom seznanjena in je tudi zanjo učinkoval, saj je prav njo tudi zadeval. M. G. je zato v skladu z izdano začasno odredbo zanjo veljavno izvrševal pooblastila prokurista. Tožeča stranka, ki je poznala sklep sodišča, se ne more sklicevati na vpis oziroma izbris v sodnem registru, saj se lahko na publicitetne učinke vpisov zanašajo dobroverne tretje osebe in ne sam subjekt vpisa (8. člen ZSReg).

13. Za sklenitev pogodbe (enako velja za sklenitev aneksa) je potrebno, da se oblikujeta pogodbeni volji strank in se nato navzven izrazita ko sovpadajoči izjavi volje o bistvenih elementih pogodbe (15. člen OZ). Zastopnik oblikuje lastno voljo, ki potem, ko je izražena, učinkuje za zastopanega (prvi odstavek 70. člena OZ).

14. Pri podpisovanju (sklepanju) spornih aneksov je M. G. nastopal v vlogi zastopnika obeh pogodbenih strank. Kot fizična oseba je lahko (načeloma) oblikoval le eno samo (lastno) voljo in ne dveh, ki bi se nato „pogajali“ za sklenitev aneksa k posojilnim pogodbam. Drugače bi nemara bilo, če bi se volja pogodbenih strank glede vrnitve posojenih zneskov v zadostni meri izoblikovala pri organih pogodbenih strank, preden je M. G. podpisal sporne anekse in bi bila njegova vloga zgolj v tem, da voljo obeh strank udejanji v pravni obliki podpisanih aneksov, a o tem v spisu ni nobenih sledi (trditev oziroma dokazov).

15. Načelo vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ) terja, da vsaka stranka pri sklepanju pogodbenega razmerja s pravo mero in na ustrezen način upošteva tudi interese druge stranke.(1) Potem ko je tožena stranka že leto dni uporabljala posojena denarna sredstva, je M. G. podpisal sporne anekse tako, da bi jih lahko tožena stranka uporabljala še naslednje leto. Vsebina spornih aneksov je bila izključno v korist tožene stranke, saj je bila z njimi tožeči stranki odvzeta pravica, da do 25. 7. 2008 zahteva vrnitev posojenih denarnih sredstev. Tožena stranka ni ponudila nobenega pojasnila za ravnanje M. G.. Na naroku za glavno obravnavo dne 26. 6. 2008 je na trditev tožeče stranke, da bi se moral posvetovati z direktorjem ali družbeniki tožeče stranke, odgovorila le, da se kot prokurist „ni bil dolžan z nikomer posvetovati glede svojih odločitev.“ Tako se pokaže, da je vlogo zastopnika obeh strank opravil le navzven in navidezno, ne pa vsebinsko in v skladu z načelom vestnosti in poštenja. Zapisanim aneksom zato ni mogoče priznati pravnega učinka.

16. Po določbi drugega odstavka 574. člena OZ mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne, če pogodbenika nista določila roka za vrnitev posojila in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin. Ker je tožeča stranka zahtevala vrnitev posojila s pisnim pozivom, ki ga je tožena stranka prejela najkasneje 5. 12. 2007, se pokaže kot pravilna odločitev sodišč nižjih stopenj, da mora tožena stranka plačati zakonske zamudne obresti od 6. 2. 2008 dalje do plačila.

17. Po povedanem je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti, saj niso podani razlogi, uveljavljani v reviziji in tudi ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti (378. člen ZPP).

Glede stroškov postopka

18. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Tako npr. N. Plavšak v Obligacijsko pravo, splošni del, 2009, str. 136

Datum zadnje spremembe:

18.02.2022

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 33/2004
• VSK sodba in sklep I Cpg 207/2004
• VSL sklep I Cpg 326/2000