Sodba I Ips 39626/2011-13

Jedro

Sodišče, ki je v izreku izpodbijane sodbe sledilo predlogu kaznovalnega naloga ter obsojenki izreklo predlagani denarno kazen ter stransko kazen prepovedi vožnje, v obrazložitvi pa utemeljevalo izrek pogojne obsodbe, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 39626/2011 z dne 30. 8. 2011 razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma izpodbijano sodbo ugodilo predlogu okrožne državne tožilke, izdalo kaznovalni nalog, s katerim je obsojenki zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 323. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi 47. člena KZ-1 izreklo denarno kazen v višini petdesetih dnevnih zneskov ter na podlagi 48. člena KZ-1 stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas šestih mesecev.

2. Zoper pravnomočno sodbo je obsojenka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti v kateri uveljavlja kršitev določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju

ZKP), saj je obrazložitev izpodbijane sodbe v nasprotju z njenim izrekom. Sodišče se je s predlogom okrožne državne tožilke strinjalo, izdalo kaznovalni nalog, s katerim je v izreku določilo denarno kazen ter stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, v obrazložitvi pa je navedlo, da je okrožna državna tožilka predlagala, da se izreče pogojna obsodba, ter da sodišče meni, da bo že pogojna obsodba pri obsojenki dosegla namen kaznovanja.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi tretjega odstavka 423. člena ZKP, navaja, da je potrebno pritrditi stališču vložnice zahteve za varstvo zakonitosti, da je obrazložitev sodbe v

nasprotju z njenim izrekom. Sodišče je v izreku izpodbijane sodbe o kaznovalnem nalogu sledilo predlogu okrožne državne tožilke ter izreklo predlagani denarno kazen ter stransko kazen, v obrazložitvi pa navedlo, da naj bi bila s strani okrožne državne tožilke predlagana pogojna obsodba ter da meni, da bo s sankcijo opominjevalne narave pri obsojenki dosežen namen kaznovanja.

4. Obsojenka na odgovor vrhovne državne tožilke, ki ji je bil vročen 21. 3. 2012 ni podala izjave.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Podatki spisa potrjujejo navedbo vložnice, da je okrožna državna tožilka ob vložitvi obtožnega predloga (obtožni predlog Kt (0) 772/11 z dne 27. 7. 2011) sodišču predlagala, da se v tej kazenski zadevi izda kaznovalni nalog, v katerem naj se obsojenki izreče denarno kazen v višini petdeset dnevnih zneskov ter stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas šestih mesecev, ter da je sodišče z izpodbijano sodbo predlogu okrožne državne tožilke

ugodilo ter obsojenki predlagani kazenski sankciji izreklo. V obrazložitvi sodbe pa je sodišče v nasprotju z izrekom sodbe navedlo, da je okrožna državna tožilka

v predlogu za izdajo kaznovalnega naloga predlagala izrek pogojne obsodbe, v

kateri naj se obsojenki določi denarna kazen petdeset dnevnih zneskov ter prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas šestih mesecev, ter da je predlagana sankcija opominjevalne narave primerna, ter bo pri obsojenki dosegla svoj namen, da v bodoče ne bo izvrševala kaznivih dejanj.

7. Sodišče je, kot pravilno ugotavljata vložnica ter vrhovna državna tožilka, v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti v izreku izpodbijane sodbe sledilo predlogu kaznovalnega naloga ter obsojenki izreklo predlagani denarno kazen v višini petdeset dnevnih zneskov ter stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas šestih mesecev, v obrazložitvi pa je v nasprotju z

izrekom izpodbijane sodbe utemeljevalo izrek pogojne obsodbe, ki sploh ni bila predlagana. Zato je pritrditi tako vložnici kot vrhovni državni tožilki, da je obrazložitev izpodbijane sodbe o kaznovalnem nalogu v nasprotju z izrekom sodbe,

kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

8. Ker je ugotovilo, da je podana uveljavljana kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti kot utemeljeni ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 426. člena ZKP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka odpraviti.

Datum zadnje spremembe:

30.08.2012

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 36638/2010-71
• Sodba I Ips 39930/2011-824
• Sodba I Ips 91/2013-15