Sodba VIII Ips 62/2011


pomembnejša odločba

Jedro

V primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov je obvestilo po 97. členu ZDR formalno obvestilo sindikatu in ne Zavodu za zaposlovanje, je pa z njim tudi Zavod nedvomno obveščen o vsem, o čemer mora biti obveščen po 98. členu (večina podatkov v obvestilu po tretjem odstavku 97. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom tega člena in v prvem odstavku 98. člena ZDR se namreč podvaja), razen o tem, da so se začela posvetovanja s sindikatom. Zato je sprejemljivo tudi, da se delodajalec pri obveščanju Zavoda po 98. členu ZDR sklicuje na vsebino obvestila sindikatu po 97. členu ZDR, ki ga je Zavod že prejel, in sporoči le manjkajoče ali spremenjene podatke.

ZDR in Direktiva pred obveščanjem pristojnega organa ne zahtevata, da bi bilo posvetovanje s sindikati že zaključeno, kot tudi sicer ne določata, da bi pri posvetovanju moralo priti do sporazumne določitve kriterijev za določitev presežnih delavcev in možnih načinov za preprečitev in omejitev števila odpovedi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnic in tožnika za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2009, ugotovitev obstoja delovnega razmerja, za reintegracijo in reparacijo ter povračilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka izpeljala vse aktivnosti in izpolnila obveznosti, ki jih v postopku odpovedi o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov določa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) v 96. do 102. členu.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnic in tožnika (v nadaljevanju tožnic) zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Med drugim je obrazložilo, da je tožena stranka spoštovala tudi določbe ZDR, ki se nanašajo na obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikatom ter obveščanja Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod), ki ga je obvestila o postopku ugotavljanja prenehanja po delu že 17. 12. 2008 (s kopijo obvestila, namenjenega sindikatu tožene stranke). Zavod je obvestila tudi o skupnem posvetovanju s sindikatom, kar pomeni, da je izpolnila obveznost iz 98. člena ZDR. Zavzelo je tudi stališče, da po tej določbi Zavoda ni bila dolžna obveščati o kriterijih za določitev presežnih delavcev. Nato je s sklicevanjem na ZDR in Direktivo Sveta 98/95/ES z dne 20. 7. 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (v nadaljevanju Direktiva) obrazložilo, da je na podlagi dopisa Zavoda z dne 5. 5. 2009 (da je ta prejel obvestilo tožene stranke 19. 12. 2008, tožnicam pa so bile odpovedane pogodbe 30. 1. 2009), treba ugotoviti, da je tožena stranka spoštovala rok iz tretjega odstavka 98. člena ZDR. Dejstvo, da tožena stranka tožnic ni osebno obvestila oziroma seznanila z možnimi načini reševanja delovnega pravnega položaja, ne predstavlja razloga za nezakonitost odpovedi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje so tožnice vložile revizijo. Sklicujejo se na bistvene kršitve določb postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in zmotno uporabo materialnega prava. Navajajo, da Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (v nadaljevanju KPDE, Ur. l. RS, št. 108/2005 in nadalj.) v petem odstavku 12. člena določa, da mora delodajalec delavce obveščati o vseh aktivnostih, ki so povezane z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavec pa mora biti osebno seznanjen z možnimi načini reševanja njegovega delovno pravnega položaja. Tožena stranka te obveznosti ni izpolnila, saj tožnice niso bile seznanjene z nastalim položajem. Sodišče druge stopnje se ni izreklo o pritožbenih navedbah tožnice B. D., ki je bila v času postopka odpovedi ves čas doma, v bolniškem staležu, in brez informacij o njenem položaju. Iz dopisa Zavoda z dne 5. 5. 2009 izhaja, da je ta prejel obvestilo o kriterijih s priloženim seznamom presežnih delavcev dne 9. 2. 2009, odpovedi pa so bile delavcem vročene 2. 2. 2009. Tožena stranka bi morala najprej obvestiti Zavod, šele po poteku tridesetdnevnega roka pa bi lahko podala odpovedi - torej trideset dni po obvestilu, ki ga je Zavod prejel 9. 2. 2009. V zvezi s tem se tožnice sklicujejo na sodbo SES v zadevi Irmtraud Junk proti Wolfgangu Kühnelu (zadeva C-188/03 z dne 27. 1. 2005), iz katere izhaja, da ima delodajalec pravico odpuščati po koncu postopka posvetovanja, določenega v 2. členu Direktive in po obvestitvi načrtovanega kolektivnega dopusta, določeni v 3. in 4. členu Direktive. Če Zavod ni obveščen, niso omogočeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bil delodajalec dolžan obvestiti Zavod le o začetku postopka odpovedi, tožnice pa so v nasprotju s tem mnenja, da je rok trideset dni od pisnega obvestila Zavodu vezan na obvestilo o končanem posvetovanju. To je bilo s strani tožene stranke storjeno 9. 2. 2009 in pomeni, da so bile odpovedi podane prehitro, zato so nezakonite. Zavod ni bil obveščen o kategorijah presežnih delavcev, saj teh v programu ni. To je v nasprotju z ZDR in Direktivo, o tem pa se pritožbeno sodišče ni izreklo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožnice uveljavljajo le splošno, saj razen navedb o tem, da se sodišče druge stopnje ni izreklo do nekaterih pritožbenih navedb, ne navedejo in obrazložijo konkretno, v čem naj bi to predstavljalo eno od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zato izpodbijanje sodbe iz tega razloga revizijsko sodišče ni moglo in smelo presoditi. Kljub temu pojasnjuje, da iz določbe prvega odstavka 360. člena ZPP izhaja, da mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi samo tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Vsaka opustitev izrecnega stališča do nekaterih pritožbenih trditev torej glede na navedeno določbo sama po sebi očitno ne more predstavljati bistvene kršitve določb postopka.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. V zvezi s pravilno uporabo materialnega prava revizijsko sodišče najprej zavrača navede tožnic o nespoštovanju določb ZDR in Direktive, ker naj Zavod ne bi bil obveščen o kategorijah presežnih delavcev. Te trditve so namreč protispisne, saj iz sodbe sodišča druge stopnje (3. stran obrazložitve) izhaja, da so bile kategorije določene že v prvem obvestilu sindikatu in Zavodu z dne 17. 12. 2008. Iz tega obvestila (na katerega se sodišče druge stopnje izrecno sklicuje - priloga B 20) izhaja, da gre za kategorijo operativnih proizvodnih delavcev (OPD) in kategorijo operativne priprave industrializacije (OPI). Poleg števila zaposlenih v teh kategorijah je navedeno tudi število predvidenih presežnih delavcev.

9. Delovna razmerja se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, v skladu z ZDR in (med drugim) citirano Direktivo (1. člen ZDR). V tej zadevi sta pri odločanju predvsem pomembni določbi 97. in 98. člena ZDR, ki sta usklajeni z Direktivo, čeprav ta (med drugim) ne predvideva, da je Zavod treba najprej seznaniti z obvestilom sindikatu, ki je po ZDR določeno v 3. odstavku 97. člena ZDR. Obveščanje sindikatov, posvetovanje in obveščanje organa javne oblasti, ki ga Direktiva izrecno določa v 2., 3. in 4. členu, je v naš ZDR povzeto predvsem v določbah prvega in drugega odstavka 97. člena in v 98. členu. Določbe ZDR torej niso povsem enake določbam Direktive, vendar to tudi ni namen Direktive, saj ta ne vpliva na pravice držav članic, da uporabijo ali sprejmejo zakone in druge predpise, ki so za delavce ugodnejše (5. člen Direktive).

10. Iz določb 97. in 98. člena ZDR (1) izhaja obveznost delodajalca, da Zavod seznani o odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, na način, da mu pošlje kopijo pisnega obvestila, s katerim obvesti sindikate o razlogih za prenehanje potreb po delu, številu in kategorijah zaposlenih delavcev, predvidenih kategorijah presežnih delavcev, predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu teh delavcev ter predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev (tretji odstavek 97. člena ZDR v povezavi s prvim odstavkom tega člena). Naslednje pisno obvestilo Zavodu je predvideno kot obvestilo o postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju po 97. členu ZDR, o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu (prvi odstavek 98. člena ZDR). Kopijo tega obvestila mora delodajalec poslati tudi sindikatom (drugi odstavek 97. člena ZDR). Zakon nato določa, da lahko delodajalec posameznim presežnim delavcem odpove pogodbe (z upoštevanjem prej sprejetega programa o razreševanju presežnih delavcev) šele po poteku tridesetdnevnega roka od izpolnitve obveznosti obveščanja Zavoda po prvem odstavku 98. člena ZDR - torej ne od obvestila, ki je predvideno v tretjem odstavku 97. člena ZDR. Obvestilo po prvem odstavku 98. člena ZDR predpostavlja že uveden postopek ugotavljanja prenehanja potreb po delo večjemu številu delavcev, po opravljenem posvetovanju, ki ga predvideva drugi odstavek 97. člena ZDR - torej posvetovanju z namenom, da se doseže sporazum o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev in v zvezi s programom o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic.

11. „Prvo“ obvestilo po ZDR je torej formalno obvestilo sindikatu in ne Zavodu, je pa z njim tudi Zavod nedvomno obveščen o vsem, o čemer mora biti obveščen po 98. členu (večina podatkov v obvestilu po 3. odstavku 97. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom tega člena in v prvem odstavku 98. člena ZDR se namreč podvaja), razen o tem, da so se začela posvetovanja s sindikatom. Zato je lahko sprejemljivo tudi, da se delodajalec pri obveščanju Zavoda po 98. členu ZDR sklicuje na vsebino obvestila sindikatu po 97. členu ZDR, ki ga je Zavod že prejel, in sporoči le manjkajoče ali spremenjene podatke.

12. Iz Direktive in ZDR ne izhaja, da je obveščanje pristojnega organa javne oblasti (Zavoda) predvideno o vseh posvetovanjih ali šele po zaključenih posvetovanjih med predstavniki delavcev (sindikati) in delodajalcev, saj se to obvestilo nanaša na načrtovane kolektivne odpuste in posvetovanje s predstavniki delavcev oziroma sindikati (tretji odstavek 1. točke 3. člena Direktive). ZDR in Direktiva pred obveščanjem pristojnega organa torej ne zahtevata, da bi bilo to posvetovanje že zaključeno, kot tudi sicer ne določata, da bi pri posvetovanju moralo priti do sporazumne določitve kriterijev za določitev presežnih delavcev in možnih načinov za preprečitev in omejitev števila odpovedi. Tudi iz sodbe SES v zadevi C -188/03 to ne izhaja - temveč, da dogodek, ki velja kot odpust, nastopi z izjavo volje delodajalca odpovedati pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa ima pravico pričeti kolektivne odpuste po koncu postopka posvetovanja, določenega v 2. členu Direktive in po obvestitvi načrtovanega kolektivnega odpusta.

13. V tej zadevi je bil Zavod obveščen o postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev s kopijo pisnega obvestila sindikatu, torej v skladu s tretjim odstavkom 97. člena ZDR. Tožena stranka se je v tem obvestilu (z dne 17. 12. 2008) tudi pravilno sklicevala na navedeno zakonsko določbo. Ker pa tridesetdnevni rok za odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem ni vezan na to obvestilo, temveč obvestilo delodajalca Zavodu po prvem odstavku 98. člena ZDR, je predvsem pomembno, ali je bilo tudi to obvestilo podano in kdaj je do tega obvestila prišlo - upoštevajoč dejstvo, da je bila tožnicam pogodba o zaposlitvi odpovedana dne 30. 1. 2009, odpoved pa vročena dne 2. 2. 2009.

14. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka obvestila Zavod tudi o skupnem (prvem) posvetovanju s sindikati, in sicer dne 22. 12. 2008 ter zapisnik tega posvetovanja priložila (2). Na drugem posvetu (5. 1. 2009) so usklajevali kriterije, na tretjem posvetu (14. 1. 2009) so bili kriteriji usklajeni in sprejeti, program pa je bil sprejet in dano soglasje k programu 28. 1. 2009 oziroma 30. 1. 2009.

15. Tožena stranka je torej pisno obvestila Zavod (po tretjem odstavku 97. člena ZDR) 17. 12. 2008, o posvetovanju s sindikatom pa dne 22. 12. 2008. S tem je tudi po presoji revizijskega sodišča izpolnila svoje zakonske obveznosti iz 97. in 98. člena ZDR. Iz obvestila z dne 22. 12. 2008 sicer ne izhaja obveščanje o številu in kategorijah vseh zaposlenih, predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter roku, v katerem bo prenehala potreba po delu, vendar je bil Zavod s tem seznanjen že s prvim obvestilom z dne 17. 12. 2008, z obvestilom z dne 22. 12. 2008 pa še o opravljenem posvetu. Glede na gornjo obrazložitev to zadošča; kljub temu, da tožena stranka v obvestilu z dne 22. 1.2 2008 ni ponovila vseh podatkov, ki jih je posredovala Zavodu že par dni pred tem, je s tem vsebinsko izpolnila obveznost obveščanja Zavoda po 98. členu ZDR in Direktivi (3).

16. To nadalje pomeni, da je sodišče druge stopnje rok po tretjem odstavku 98. člena ZDR sicer napačno štelo od obvestila Zavodu z dne 17. 12. 2008 (obvestila po tretjem odstavku 97. člena ZDR), vendar to ni vplivalo na odločitev, saj je tudi od obvestila po prvem odstavku 98. člena (22. 12. 2008) do odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnicam minilo več kot 30 dni, ob odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnicam pa je bilo že zaključeno tudi posvetovanje. Glede na navedeno niso pomembne revizijske navedbe tožnic, da naj bi bil Zavod naknadno pisno obveščen tudi dne 9. 2. 2009.

17. Neutemeljene so revizijske navedbe o nezakonitosti odpovedi, ker tožnice v skladu z določbo petega odstavka 12. člena KPDE niso bile osebno obveščene o vseh aktivnostih, ki so povezane z nastankom in reševanjem preseženih delavcev ter osebno seznanjene z možnimi načinom reševanja njihovega delovno-pravnega položaja. V zvezi s tem se tudi sicer neutemeljeno sklicujejo na kršitev zakona oziroma Direktive, saj iz teh predpisov ne izhaja obveznost delodajalca, da bi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vsakega delavca obveščal o vseh aktivnostih, itd. Ta obveznost je določena le v navedeni kolektivni pogodbi, iz katere pa (v nasprotju s prvim in drugim odstavkom in delom četrtega odstavka 12. člena KPDE) niti ne izhaja izrecno, da se nanaša tudi na postopek odpovedi večjemu številu delavcev. Peti odstavek 12. člena KPDE določa, da „mora delodajalec delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev in da mora biti delavec osebno seznanjen z možnimi načini reševanja svojega delovno pravnega položaja.“ To bi glede na Direktivo, zakonske dolžnosti delodajalca v primeru odpovedi manjšemu in večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga in zahtevo KPDE v prvem in drugem odstavku 12. člena prvenstveno govorilo za to, da se določba nanaša le na primer odpovedi manjšemu številu delavcev. Vendar tudi v primeru ekstenzivne razlage - za primer odpovedi večjemu številu delavcev, to ne bi pomenilo, da je tožena stranka ni spoštovala. Sodišče druge stopnje se je pri tem utemeljeno oprlo na izpoved M. B., predsednica sindikalne podružnice tožene stranke in M. B., predsednika sveta delavcev tožene stranke o seznanjanju članstva sindikata in vseh ostalih delavcev o aktivnostih v zvezi z nastankom in reševanju presežnih delavcev. V zvezi s tem že iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da sta sindikat in svet delavcev posameznim delavcem tudi pomagala in da so ti delavci lahko preverili točkovanje po posameznih kriterijih, že v času, ko jim odpovedi še niso bile vročene, itd. Tudi iz izpovedi direktorice tožene stranke, ki sta ji sodišči druge in prve stopnje sledili, izhaja, da je med toženo stranko, sindikatom ter svetom delavcev obstajal dogovor, da delavcem ne bodo vročali posamičnih obvestil, ker so vse aktivnosti v zvezi z nameravanimi kolektivnimi dopusti potekale preko sindikata in sveta, ki pa sta bila v te postopke (kot izhaja iz dejanskih ugotovitev) aktivno vključena. Upoštevajoč takšne ugotovitve ne gre za kršitev te določbe ali celo nezakonitost odpovedi.

18. Glede na navedeno in v skladu s 378 členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Po 97. členu ZDR mora delodajalec o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, ter o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čimprej obvestiti sindikate pri delodajalcu (prvi odstavek). Delodajalec se predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati, določenimi v prejšnjem odstavku, o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev, pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev pa o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic (drugi odstavek). Kopijo pisnega obvestila iz prvega odstavka tega člena mora delodajalec poslati zavodu za zaposlovanje (tretji odstavek). ZDR v 98. členu določa, da v postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju po prejšnjem členu, o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu, mora delodajalec pisno obvestiti zavod za zaposlovanje (prvi odstavek). Kopijo pisnega obvestila iz prejšnjega odstavka mora delodajalec poslati sindikatom iz prvega odstavka prejšnjega člena (drugi odstavek). Delodajalec pa lahko odpove pogodbo o zaposlitvi presežnim delavcem upoštevaje sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, vendar ne pred potekom tridesetdnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka tega člena (tretji odstavek). Iz 101. člena ZDR nadalje izhaja, da je delodajalec dolžan obravnavati in upoštevati morebitne predloge zavoda za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev in kar največjo omejitev delovnega razmerja delavcev in ukrepih za omejitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (prvi odstavek), na zahtevo zavoda za zaposlovanje pa delodajalec ne sme odpovedati pogodbo o zaposlitvi pred potekom 60-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka 98. člena tega zakona.

Op. št. (2): Iz tega zapisnika izhaja, da je bilo posvetovanje opravljeno in nato preloženo (B 21, B 22).

Op. št. (3): Kot navedeno pri tem ni pomembno, da je šlo za prvi posvet in da je po tem prišlo še do dodatnih posvetovanj.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 192/2012
• VDSS sodba Pdp 687/2012
• Sodba VIII Ips 216/2011