Sodba II Ips 1186/2008

Jedro

S tem, ko je toženec traktor prodal kot fizična oseba, je kot direktor in ustanovitelj družbe F. d.o.o. zlorabil svoja pooblastila in kot zakoniti zastopnik pravne osebe povečal obveznosti pravne osebe (za znesek tožniku pripadajoče kupnine) in s tem, v nasprotju z zakonom, posredno razpolagal s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem (kupnino je namreč zadržal sam).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba toženca zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je poleg prvostopenjskih pravdnih stroškov dolžna tožniku povrniti tudi 275,41 EUR stroškov odgovora na pritožbo in 337.10 EUR revizijskih stroškov.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval plačilo kupnine za po komisijski pogodbi prodani traktor od edinega družbenika izbrisane družbe F. d.o.o., ki je bila pri prodaji komisionar.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 1,457.000 takratnih SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9.7.1996 dalje do plačila. Ugotovilo je, da je družba F. d.o.o. na podlagi komisijske pogodbe z dne 18.6.1996 (prvi odstavek 771. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), nastopala kot prodajalec (jamčila za stvarne napake), da je kupnina za prodani traktor predstavljala premoženje družbe, toženec pa kot posameznik ni imel pravne podlage, da kupnino zadrži. Ker je toženec s premoženjem družbe razpolagal kot z lastnim premoženjem, za kar pa ni imel podlage, so izpolnjeni pogoji za spregled pravne osebnosti po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št 30/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD).

3. Sodišče druge stopnje pa je pritožbi toženca ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da kupnina za prodani traktor predstavlja premoženje, za katerega naj bi bila podlaga prvi odstavek 771. člena ZOR in da je družbenik v nasprotju z zakonom ravnal s premoženjem pravne osebe kot s svojim osebnim premoženjem.

Navedbe revidenta

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Višje sodišče je odločilo v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava, ko je trdilo, da bi moral toženec kot fizična oseba v korist svojega osebnega premoženja zmanjšati premoženje družbe F. d.o.o., da bi lahko prišlo do spregleda pravne osebnosti. Po mnenju revidenta se je natanko to zgodilo, saj toženec denarja od prodaje traktorja ni položil na transakcijski račun družbe - komisionarja, ki je bila tožniku dolžna plačati kupnino, zmanjšano za provizijo, in je tako zmanjšal premoženje družbe na račun svojega osebnega okoriščenja. Najmanj kar je, je toženec družbo oškodoval za višino provizije po komisijski pogodbi, kar zadostuje za uporabo določbe 6. člena ZGD. V konkretnem primeru bi moralo sodišče zaključiti, da je predstavljala kupnina kot vtoževani znesek premoženje družbe in je zato izpolnjena predpostavka za spregled pravne osebnosti. Protipravnost toženčevega ravnanja se kaže tudi v tem, ko kupnine ni položil na transakcijski račun pravne osebe, pa bi to v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju ter Slovenskih računovodskih standardov moral storiti. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da vzpostavi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, ki je prestalo pritožbeni preizkus in ga z revizijo ni več dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožnik je 18.6.1996 sklenil z družbo F. d.o.o., komisijsko pogodbo za prodajo traktorja Z. 6245 letnik 1986 za ceno 16.500 DEM. Traktor je bil prodan kupcu F. K. 8.7.1996, kupnina pa tožniku, kot lastniku traktorja, ni bila nikoli izročena. Pri prodaji pa ni nastopala družba F. d.o.o., ampak toženec kot fizična oseba. Zoper toženca, kot direktorja družbe F. d.o.o., je bil sprožen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja goljufije, ki pa se je končal s pravnomočno oprostilno sodbo. V kazenskem postopku je tožnik 23.9.1997 priglasil premoženjskopravni zahtevek. Družba F. d.o.o. je bila iz sodnega registra izbrisana s sklepom Okrožnega sodišča v Celju z dne 17.3.2000 na podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). Razlog za izbris je bila neoprava uskladitve po prvem in drugem odstavku 580. člena ZGD v zakonsko določenem roku. Sklep o izbrisu je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 74/2000 z dne 22.8.2000. Iz historičnega izpiska za izbrisano družbo F. d.o.o. še izhaja, da je bil toženec njen edini družbenik (ustanovitelj) in zakoniti zastopnik (direktor).

8. Odločitvi sodišč prve in druge stopnje se razhajata v presoji, ali je kupnina za prodani traktor predstavljala premoženje družbe. Komisijsko pogodbo sta sklenili pravna oseba in tožnik, traktor pa je prodal toženec, sicer direktor in ustanovitelj pravne osebe, kot fizična oseba, ki je kupnino tudi v celoti zadržal.

9. Družba z vpisom v sodni register pridobi lastno pravno subjektiviteto, ki je ločena od pravne subjektivitete njenih članov in v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZGD za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Vendar pa v življenju pride do položajev, ko dosledno upoštevanje ločenosti pravne osebe od njenega osebnega substrata, pripelje do očitno nepravične rešitve. Eno od pravnih sredstev proti taki možnosti je spregled pravne osebnosti, ki jo ZGD ureja v 6. členu. Ker sta sodišči konkretni dejanski stan presojali le z vidika tretje alineje prvega odstavka 6. člena ZGD (če so družbeniki v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem) in je tožbenemu zahtevku ugoditi tudi na tej podlagi, se je Vrhovno sodišče pri presoji pravilne uporabe materialnega prava omejilo le na obravnavano pravno podlago.

10. S sklenitvijo komisijske pogodbe se je pravna oseba v skladu s prvim odstavkom 771. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) napram tožniku zavezala, da bo za plačilo provizije v svojem imenu in za račun komitenta prodala traktor. V skladu s določbo 772. člena ZOR za komisijsko pogodbo smiselno veljajo pravila o naročilu, če ni s komisijskimi pravili določeno drugače. Iz 789. člena ZOR sicer izhaja, da traktor, prepuščen v komisijsko prodajo, ni predstavljal premoženja pravne osebe v lastniškem smislu (lastninska pravica na traktorju namreč s podpisom komisijske pogodbe ni prešla na komisionarja), vendar pa je za presojo izpolnjenosti pogoja iz tretje alineje 6. člena ZGD treba vprašanje premoženja družbe razlagati širše. Pojem premoženje ne obsega samo stvari (lastninske pravice na stvareh), temveč tudi druge (torej vse) premoženjske pravice, katerih imetnik je lahko družba. Čista vrednost premoženja osebe pa je enaka vrednosti premoženja in višini njenih obveznosti(1). Premoženje pravne osebe je namreč odvisno tudi od velikosti njenih obveznosti, saj obveznosti premoženje družbe zmanjšujejo. S tem, ko je pravna oseba s podpisom komisijske pogodbe nase prevzela z zakonom določene obveznosti, je toženčevo ravnanje (prodaja traktorja) predstavljalo prav razpolaganje z obveznostmi družbe (povečanje obveznosti družbe) in na ta način posredno tudi s premoženjem družbe. Nedvomno je družba F. d.o.o. s podpisom komisijske pogodbe prevzela obveznost komitentu izročiti kupnino (zmanjšano za provizijo) v kolikor bi traktor prodala. Traktor se je prodal in zato je v tistem trenutku nastala tudi obveznost komisionarja, da komitentu izplača znesek pripadajoče kupnine. S tem, ko je toženec traktor prodal kot fizična oseba, je kot direktor in ustanovitelj družbe F. d.o.o. zlorabil svoja pooblastila in kot zakoniti zastopnik pravne osebe povečal obveznosti pravne osebe (za znesek tožniku pripadajoče kupnine) in s tem, v nasprotju z zakonom, posredno razpolagal s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem (kupnino je namreč zadržal sam). Da je toženec ravnal v nasprotju z zakonom pa izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja. S tem, da je traktor prodal kot fizična oseba, je kršil najmanj osnovna načela obligacijskega prava (prepoved povzročanja škode, prepoved zlorabe pravic, načelo vestnosti in poštenja) ter tudi določbo 771. člena ZOR.

11. Ker sodišče druge stopnje materialnega prava ni pravilno uporabilo je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz prvega odstavka izreka.

12. Odločitev o stroških temelji na 154. členu v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP, Odvetniški tarifi in stroškovnikoma na str. 139 in 153 spisa.

---.---

Op. št. (1): Glej komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, GV Založba 2008, str.29

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 134/95
• Sodba I Ips 249/98
• VSK sodba Cpg 264/2010