Sodba IV Ips 82/2011

Jedro

Že iz jezikovnega pomena določbe 4. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) izhaja, da je ni mogoče razlagati tako, da je za obstoj prekrška potrebna hkratna posest orožja in streliva, temveč zadošča zanj že posest orožja ali streliva (enega ali drugega torej) brez ustrezne orožne listine.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo kršilo 4. točko prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju na način iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A.

1. Prekrškovni organ Policijska postaja Rogaška Slatina je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku storilca A. K. spoznal za odgovornega prekrška po prvem odstavku 10. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), mu na podlagi 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 izrekel globo v višini 500,00 EUR, stransko sankcijo odvzema petih nabojev italijanske proizvodnje ter mu naložil plačilo stroškov postopka. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je s sodbo ZSV 77/2010 z dne 6. 5. 2011storilčevi zahtevi za sodno varstvo ugodilo ter izpodbijano odločbo o prekršku po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka. V zahtevi navaja, da je storilec s posestjo streliva brez ustrezne listine izpolnil vse znake očitanega mu prekrška. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter ugotovi, da je bila z izpodbijano sodbo prekršena 1. točka 156. člena ZP-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 81. člena ZOro-1.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki se o njej ni izjavil.

B.

4. Prekršek po določbi 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 stori, kdor poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine.

5. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je v obrazložitvi sodbe, s katero je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti ter ustavilo postopek o prekršku zoper storilca, določbo 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 razlagalo tako, da mora biti za storitev očitanega prekrška podana istočasna posest tako orožja kot tudi streliva, kar da je zakonodajalec izrazil z veznikom in. Da ne gre za pisno pomoto v zakonu, je sodišče sklepalo iz dejstva, da je bila določba 81. člena ZOro-1 leta 2009 spremenjena, pa zakonodajalec v 4. točko tega člena ni posegel, kakor tudi iz namena zakonodajalca, ki je očitno menil, da je potencialna nevarnost za storilca in druge osebe podana le v primeru hkratne posesti orožja in streliva.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da navedena razlaga določbe 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 ni pravilna. Že iz jezikovnega pomena te določbe izhaja, da je ni mogoče razlagati tako, da je za obstoj prekrška potrebna hkratna posest orožja in streliva, temveč zadošča zanj že posest orožja ali streliva (enega ali drugega torej) brez ustrezne orožne listine. Obravnavani prekršek stori, kdor poseduje orožje in strelivo brez ustrezne orožne listine. Vrste orožnih listin so naštete v prvem odstavku 10. člena ZOro-1, ki med drugim loči orožne listine, ki se nanašajo na posest in nabavo orožja (dovoljenje za nabavo orožja, orožni list, dovoljenje za posest orožja, orožni posestni list, dovoljenje za zbiranje orožja) ter orožno listino, ki se izda za nabavo streliva (dovoljenje za nabavo streliva). ZOro-1 pri inkriminaciji obravnavanega prekrška ne uporablja besedne zveze, da prekršek stori, kdor poseduje orožje in strelivo „brez ustreznih orožnih listin“ (iz česar bi bilo mogoče sklepati, da je prekršek podan samo v primeru hkratne posesti orožja brez ene izmed orožnih listin, ki je zanj predpisana, npr. orožnega lista in streliva, brez dovoljenja za njegovo nabavo), temveč uporabi besedno zvezo „brez ustrezne orožne listine“ v edninski obliki, kar pomeni, da prekršek stori kdor (alternativno) poseduje orožje brez zanj predpisane ustrezne orožne listine oziroma strelivo, ne da bi pred tem pri upravnem organu pridobil dovoljenje za njegovo nabavo.

7. Pravilnost opisane jezikovne razlage potrjujejo tudi ostale razlagalne metode. Kot v zahtevi za varstvo zakonitosti pravilno ugotavlja že vrhovna državna tožilka, bi razlaga, vezana na situacijo, ko storilec poseduje le strelivo brez ustrezne orožne listine, ki jo je uporabilo sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi (da je za obstoj prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 potrebna hkratna posest orožja in streliva brez ustrezne orožne listine), po argumentu nasprotnega razlogovanja (argumentum a contrario) privedla do absurdne situacije, ko ne bi šlo za prekršek, če storilec poseduje le orožje (npr. pištolo brez orožnega lista) brez zanj ustreznega streliva.

8. Prekršek po 13. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 stori, kdor nabavlja strelivo v nasprotju s pravili o nabavi streliva iz 47. člena tega zakona. V nasprotju s sistematično in logično razlago zakona bi bilo, da bi bil z globo od 500,00 do 1.500,00 EUR kaznovan, kdor v nasprotju s pravili o nabavi streliva nabavlja strelivo, posest streliva brez hkratne posesti orožja pa sploh ne bi bila inkriminirana.

9. Prav tako ni mogoče pritrditi razlagi sodišča v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je potencialna nevarnost za storilca prekrška in druge osebe, skladno z namenom zakonodajalca, podana le ob hkratni posesti orožja in streliva. Splošno znano je namreč, da utegne biti strelivo nevarno tudi samo zase, četudi ni uporabljeno za streljanje v orožju ustreznega kalibra (na primer, če ga dobijo v roke otroci, če je nepravilno skladiščeno in pride do požara in podobno). Po drugi strani tudi samo orožje brez streliva predstavlja potencialno nevarnost, saj je na črnem trgu (ceneje in verjetno tudi enostavneje od samega orožja) mogoče kupiti zanj ustrezno strelivo.

10. Vrhovno sodišče ob takšni razlagi 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 še dodaja, da morajo prekrškovni organi v vsakem posamičnem primeru odkritja posesti streliva brez ustrezne orožne listine presoditi, ali je potrebno uporabiti določbo 6. a člena ZP-1 (prekršek neznatnega pomena). Uporaba navedene določbe mora biti odvisna od okoliščin konkretnega primera, zlasti pa bi utegnila biti na mestu, ko je najdena majhna količina streliva, ko je to stare proizvodnje in je njegova uporabnost vprašljiva, ko ima storilec strelivo v posesti iz določenih spominskih oziroma čustvenih vzgibov in je to hranjeno na način, ki onemogoča dostop drugim osebam in podobno.

C.

11. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke ugodilo ter ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah s sodbo, s katero je zoper A. K. ustavilo postopek o prekršku, kršilo določbo 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1, na način iz 1. točke 156. člena ZP-1.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2012

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba IV Ips 28/2015, enako tudi IV Ips 27/2015, IV Ips 29/2015, IV Ips 30/2015
• Sodba IV Ips 3/2009
• Sodba IV Ips 21/2011