Sodba II Ips 673/2008

Jedro

Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Dokazno breme, da je tožnico porinila učenka OŠ ..., je bilo torej na strani tožnice in tega dejstva tožnica v postopku ni uspela dokazati. Zato do premeščanja procesnega dokaznega bremena sploh ni prišlo. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, namreč prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožnici 2.050.000,00 SIT (sedaj 8.554,50 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2000 dalje. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je dokazala, da se je poškodovala, ker jo je druga učenka potisnila v bazen. Potiskanje v bazen je škodljivo dejstvo, zaradi katerega ji je nastala škoda. V nadaljevanju (s povzemanjem in ocenjevanjem izpovedb posameznih prič) izpodbija sprejeto dokazno oceno in skuša prikazati sklep o resničnosti njene trditve, da jo je poškodovala učenka OŠ C. (zavarovanka toženke). Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker sta sodišči zmotno uporabili pravila o dokaznem bremenu. Ker je toženka zatrjevala, da tožnice v vodo ni potisnila učenka OŠ ..., je dokazno breme za takšne trditve na toženki. Zatrjuje tudi, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih. Na prvem naroku za glavno obravnavo je namreč uveljavljala, da gre za solidarno odškodninsko odgovornost toženke, upravljalca kopališča in OŠ ..., vendar se sodišči o odgovornosti slednjih dveh nista izrekli. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnica (učenka OŠ ...) uveljavlja plačilo odškodnine zaradi poškodbe v šoli v naravi v termah ... Do poškodbe naj bi prišlo, ko je stala ob bazenu, nato pa je mimo prišla neka deklica in jo porinila, da je padla v vodo ter udarila v mimo plavajočo deklico.

7. Revizijske navedbe, s katerimi tožnica povzema, ocenjuje in med seboj primerja izpovedbe prič ter skuša predstaviti sklep o resničnosti njene trditve, da jo je poškodovala učenka OŠ ..., vsebinsko pomenijo izpodbijanje dokazne ocene v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje, zato tožnica v postopku z revizijo z njimi ne more uspeti (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

8. Neutemeljena je revizijska trditev, da je sodišče zmotno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Dokazno breme, da je tožnico porinila učenka OŠ ..., je bilo torej na strani tožnice in tega dejstva tožnica v postopku ni uspela dokazati. Zato do premeščanja procesnega dokaznega bremena sploh ni prišlo. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, namreč prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.

9. Tožnica neutemeljeno uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko trdi, da se sodišče ni izreklo o odgovornosti upravljalca kopališča in OŠ .... Tožnica namreč s tem, ko je na prvem naroku za glavno obravnavo zgolj navrgla trditev, da uveljavlja solidarno odškodninsko odgovornost tudi od upravljalca kopališča in OŠ ..., še ni razširila tožbe na nova toženca(1). Zato sodišče v obravnavanem postopku o morebitni odškodninski odgovornosti upravljalca kopališča in OŠ ... ni moglo odločati.

10. Po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč tožnica ni uspela dokazati, da jo je poškodovala učenka OŠ ... Ker torej toženkina pasivna stvarna legitimacija ni izkazana, je odločitev sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.

11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno tožničino revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Za naknadno sosporništvo na pasivni strani mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz prvega odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka za naknadno sosporništvo na strani tožene stranke, to je privolitev novega toženca.

Datum zadnje spremembe:

23.03.2012

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 356/2017
• VSL sodba I Cpg 839/2015
• VSL Sodba II Cpg 683/2020