Sklep VIII Ips 245/2010

Jedro

Če v premoženjskem socialnem sporu vrednost predmeta spora ni določena in revizija ni bila dopuščena, revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke 14-9875049 z dne 28. 9. 2007 in odločbe št. 9875049 z dne 8. 6. 2009 ter zahtevek, da se tožniku od zneskov predčasne oziroma starostne pokojnine, do katere je upravičen od 1. 3. 1992 dalje, prizna pravica do izplačila zakonskih zamudnih obresti. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, da se navedeni odločbi odpravita in tožniku prizna pravica do izplačila revaloriziranih zneskov predčasne oziroma starostne pokojnine, ki mu je z odločbo z dne 28. 9. 2007 priznana za obdobje od 1. 3. 1992 do 17. 7. 1998 ter zahtevek za povračilo stroškov postopka. Sodišče je ugotovilo, da v določbah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ, Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami) ni pravne podlage za obračun in izplačilo zakonskih zamudnih obresti, niti za revalorizacijo odmerjenih pokojninskih zneskov, za kar se zavzema tožnik.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje se sicer sklicuje na ustavno odločbo U-I-15/2007, vendar prezre, da ustavnost drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ ni bila presojana celovito. Do popravka ZPIZVZ je prišlo po izdaji odločbe U-I-155/00 s katero je bilo ugotovljeno, da je prvi odstavek 15. člena ZPIZVZ v neskladju z Ustavo, temu pa je sledila sprememba ZPIZVZ, ki je omogočila izplačilo „manjkajoče“ pokojnine. Vsebina navedenega člena ne izključuje obrestnega dela zahtevka. Zato je treba glede obrestnega dela zahtevka uporabiti splošna pravila, po katerih so zamudne obresti objektivna posledica dolžnikove zamude. Takšno stališče je moč izpeljati iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-155/00. Revalorizacija ne pomeni obrestovanja glavnice, pač pa ohranjanje njene realne vrednosti, zato bi bila kakršnakoli ureditev, ki je slabša od te, nepravična. Meni, da obstaja dovolj možnosti za takšno tolmačenje drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ, ki ne bo ustavno sporno in bo revizijsko sodišče lahko ugodilo tožbenemu zahtevku.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Dovoljenost revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je odvisna od vsebine spora, kot je ta razvidna iz tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločalo.

6. Iz sodbe sodišča prve in druge stopnje je razvidno, da je sodišče odločalo o tožnikovem zahtevku, ki se je nanašal na plačilo zakonskih zamudnih obresti od za nazaj priznanih zneskov predčasne pokojnine. Zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti v zvezi z za nazaj priznano predčasno pokojnino tožnik uveljavlja v premoženjskem socialnem sporu, v katerem je na podlagi prve točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/0224) revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.

7. Na podlagi določb 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje presega znesek 40.000 EUR, v drugih primerih pa le, če jo dopusti sodišče.

8. Predlog za dopustitev revizije ni bil podan. Ker v tej zadevi vrednost spornega predmeta v smislu določb 39. člena ZPP ni navedena (niti izrecno in niti v smislu ustrezne opredelitve tožbenega zahtevka), pogoji za revizijo niso podani (1).

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

---.---

Op. št. (1): Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sklepih VIII Ips 129/2010 z dne 22. 11. 2011in VIII Ips 239/2010 z dne 21. 11. 2011.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2012

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 129/2010
• Sklep VIII Ips 9/2013
• Sklep VIII Ips 233/2011