Sklep VIII Ips 319/2010

Jedro

Revizija pravilno opozarja, da sodišči nista odločali o zakonitosti tiste in take odločbe, kakršna je bila predmet spora in o kakršni bi morali odločati v skladu s 63. členom ZDSS-1, to je o dokončni odločbi o zavrženju predloga za obnovo postopka. S takim postopanjem toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem o njeni odločitvi, ki jo je tožnica izpodbijala v sodnem postopku.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 10. 12. 2008 in 12. 1. 2009 in naložilo toženi stranki da tožnici izda novo odločbo o odmeri pokojnine. Z izpodbijanima odločbama je bil dokončno zavržen tožničin zahtevek za novo odmero starostne pokojnine z upoštevanjem zaostankov plač za leto 1990, 1991, 1992, 1993 in 1994. Ugotovilo je, da pri odločanju o odmeri pokojnine z odločbo z dne 22. 5. 2007 še ni bilo odločeno o vštevanju zneska, ki predstavlja zaostanke plač po potrdilu G., d. o. o. z dne 16. 12. 2008. Odločitev o vštevanju spornih zneskov v pokojninsko osnovo v odločbi z dne 22. 5. 2007 ni zajeta, in s tem tudi ni zajeta z mejami dokončnosti in pravnomočnosti. Zato tožena stranka ni imela podlage za zavrženje zahteve tožnice za ponoven izračun pokojnine na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je sicer zmotno izhajalo iz določbe 129. člena ZUP. Tožena stranka je tožničino vlogo obravnavala kot predlog za obnovo postopka in jo kot prepozen predlog zavrgla na podlagi 263. člena ZUP, ne pa na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Pri odmeri starostne pokojnine tožnici z odločbo z dne 22. 5. 2007 v pokojninsko osnovo niso bili upoštevani zneski zaostanka plač za obdobje od 1990 do 1994, ker teh zneskov takratni tožničin delodajalec na ustreznem obrazcu pomotoma ni sporočil Zavodu. Zato v odločbi o odmeri pokojnine ni zajeta odločitev o vštevanju spornih zneskov. V tožničinem primeru gre zato za nov zahtevek na podlagi novega dejanskega stanja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče odločalo o zahtevku, ki ga tožnica ni uveljavljala. Tožnica je zahtevala obnovo postopka, sodišče pa je odločalo o tožničini vlogi kot o novem zahtevku, ki ga tožnica ni postavila. S tem sta sodišči kršili načelo dispozitivnosti iz 2. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter s tem storili relativno bistveno kršitev določb prvega odstavka 339. člena ZPP. Toženi stranki je bila odvzeta tudi možnost obravnavanja o zahtevku o katerem sta sodišči odločali in sta s tem storili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker predlog za obnovo postopka kot prepozen ni bil dovoljen, sodišči nista imeli podlage za vsebinsko odločitev in pravne podlage, da sta toženi stranki naložili ponovno odločanje o odmeri pokojnine. Kolikor pa se vloga tožnice z dne 19. 8. 2008 obravnava kot nova vloga, bi jo bilo potrebno zavreči po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

4. Tožnica je na revizijo sicer odgovorila, vendar njene vloge ni mogoče upoštevati, ker niso izpolnjeni pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

7. Predmet spora je bila dokončna odločba tožene stranke o zavrženju predloga za obnovo postopka, končanega z odločbo tožene stranke z dne 22. 5. 2007. Predlog je tožena stranka zavrgla kot prepozen, ker da ni bil vložen v roku iz 1. točke prvega odstavka 263. člena ZUP. Pri tem je navedlo, da je bilo dejstvo, na katerega se je tožnica sklicevala, znana že v času pred izdajo odločbe o odmeri pokojnine.

8. V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam nosilcev javnih pooblastil (v obravnavanem primeru ZPIZ), torej proti odločbam, s katerimi je odločeno o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavarovancev oziroma upravičencev iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja (58. člen ZDSS-1). O tem odloča ZPIZ po postopku, kot ga določa Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP (12. člen ZPIZ-1).

9. Tožena stranka je vlogo tožnice z dne 18. 8. 2008 obravnavala kot predlog za obnovo postopka in ga zavrgla kot prepoznega. Tožnica taki obravnavi njene vloge ni oporekala oziroma jo je sprejela. Tudi tožbeni zahtevek se glasi na odpravo odločb o zavrženju in na ponovno obravnavo predloga za obnovo postopka.

10. ZPIZ-1 posebnih določb o obnovi postopka nima, torej se v celoti upoštevajo določbe ZUP. Po določbi 1. točke 260. člena ZUP se postopek, končan z dokončno odločbo, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Po določbi 1. točke prvega odstavka 263. člena ZUP lahko stranka predlaga obnovo postopka iz tega razloga v subjektivnem roku enega meseca od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze.

11. Tožena stranka je predlog za obnovo postopka zavrgla na podlagi ugotovitve, da je tožnica že ob izdaji odločbe o odmeri starostne pokojnine vedela za to, da ji sporni zneski plač pri odmeri niso bili upoštevani. Dejanska ugotovitev sodišča je drugačna: tožnica naj bi šele 18. 8. 2008 (predlog za obnovo postopka je bil vložen 19. 8. 2008) zvedela, da bi morali biti sporni zneski upoštevani pri odmeri pokojnine. Pritožbi zoper prvostopno odločbo je priložila obvestilo bivšega delodajalca z dne 16. 12. 2008, da ti zneski za tožnico pomotoma niso bili zajeti v obrazec M4, s katerim so delodajalci sporočali toženi stranki podatke o plačah.

12. Revizija pravilno opozarja, da sodišči nista odločali o zakonitosti tiste in take odločbe, kakršna je bila predmet spora in o kakršni bi morali odločati v skladu s 63. členom ZDSS-1, to je o dokončni odločbi o zavrženju predloga za obnovo postopka. S takim postopanjem toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem o njeni odločitvi, ki jo je tožnica izpodbijala v sodnem postopku. Zato revizija utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ji je revizijsko sodišče ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

13. Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti o tožbenem zahtevku tožnice in presoditi o pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke o zavrženju predloga za obnovo postopka. Pri tem bo moralo upoštevati trditve in dokaze tožnice o tem, katero dejstvo uveljavlja kot obnovitveni razlog in kdaj je za ta razlog izvedela in po potrebi na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka ponovno odločiti o izpodbijani dokončni odločbi.

Datum zadnje spremembe:

06.03.2012

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 49/2017
• VDSS Sodba Psp 3/2018
• Sodba VIII Ips 43/2000