Sodba I Ips 37/2011

Jedro

Prekinitev glavne obravnave praviloma terjajo le vsebinske spremembe, s katerimi se bistveno posega v prvotno obtožbo.

Če gre za nebistveno spremembo obtožnega akta in navzoči zagovornik ne predlaga prekinitve obravnave zaradi priprave obrambe, sodišče ni dolžno posebej obrazlagati, zakaj je spremembo obtožnega predloga ocenilo za nebistveno oziroma zakaj ni prekinilo glavne obravnave.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenka je dolžna plačati sodno takso.

Obrazložitev

A.

1. Z uvodoma navedeno odločbo je Okrajno sodišče v Piranu v I. točki izreka odločbe obdolženki M. T. izreklo sodni opomin zaradi storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), v II. točki izreka pa je zavrnilo obtožbo, da je obdolženka storila kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 224. člena KZ. Višje sodišče v Kopru je pritožbo obsojenkinega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o sodnem opominu.

2. Zoper pravnomočno odločbo vlaga obsojenkin zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi kršitve 29. člena Ustave RS. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec. Predlaga zavrnitev zahteve.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) poslalo obsojenki in njenemu zagovorniku. Obsojenka se v izjavi z dne 14. 3. 2011 pridružuje navedbam zagovornika in predlaga razveljavitev odločb ter vrnitev zadeve v novo sojenje.

B.

5. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti opozarja, da je okrožna državna tožilka na glavni obravnavi dne 14. 9. 2009, ki je bila opravljena v nenavzočnosti obsojenke, spremenila obtožni predlog. Prvotni obtožni predlog je M. T. očital, da je ogrozila varnost N. V. ml. z resno grožnjo, da bo napadla njegovo življenje in telo s tem, da je 31. 3. 2007 na K. njegovemu očetu N. V. st. izrekla besede „odnjest češ ga mrtvog odavde“, ki so pri N. V. ml. povzročile občutek strahu in ogroženosti, ko so ga starši neposredno po dogodku z navedeno grožnjo seznanili. Spremenjeni obtožni predlog je M. T. očital, da je zgoraj navedene besede, s katerimi sta starša kasneje seznanila sina N. V. ml., izrekla oškodovančevi materi M. V., in ne njegovemu očetu. Ker obsojenka na obravnavi, na kateri je prišlo do navedene bistvene spremembe obtožnega predloga, ni bila navzoča, ji po trditvah zagovornika nista bila dana primeren čas in možnost za pripravo obrambe, saj ni bila seznanjena z vsemi dejanskimi in pravnimi okoliščinami obtožbe in se ni mogla izjasniti do sprememb obtožbe (29. člen Ustave RS). Zagovornik prvostopenjskemu sodišču očita tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP (podredno po 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP), saj je glavno obravnavo, na kateri je prišlo do modifikacije obtožnega akta, opravilo brez obsojenke, torej osebe, katere navzočnost je po zakonu obvezna. Opozarja tudi, da se prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi ni izreklo do spremembe obtožnega predloga, čeprav je na obravnavi spremembi ugovarjal.

6. Očitki zagovornika so neutemeljeni. Spremembo obtožnice med glavno obravnavo dovoljuje prvi odstavek 344. člena ZKP, ki se v skladu s 429. členom ZKP smiselno uporablja tudi v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem (XXV. poglavje ZKP). Pri odgovoru na vprašanje, ali mora sodišče v primeru, ko pride do spremembe obtožnega akta na glavni obravnavi, ki se opravlja v nenavzočnosti obdolženca, glavno obravnavo zaradi priprave obrambe prekiniti, je treba izhajati zlasti iz vsebine spremembe obtožbe. Sodna praksa je že zavzela stališče, da vsaka oziroma nebistvena sprememba obtožnega akta ali celo sprememba v korist obdolženca ne zahteva prekinitve glavne obravnave zaradi priprave obrambe (29. člen Ustave RS).(1) Če pa se sprememba nanaša na katerega od zakonskih znakov kaznivega dejanja ali druge okoliščine, ki so z njim v neposredni zvezi, mora sodišče prekiniti glavno obravnavo in dati obdolžencu možnost, da se o tako spremenjeni obtožbi izjavi, da navaja dejstva ter predlaga dokaze, ki so mu v korist. Prekinitev glavne obravnave praviloma terjajo le vsebinske spremembe, s katerimi se bistveno posega v prvotno obtožbo.

7. Državna tožilka je na glavni obravnavi dne 14. 9. 2009, ki je bila opravljena v nenavzočnosti obdolženke, v obtožni predlog posegla tako, da je spremenila ime osebe, kateri je obdolženka izrekla v obtožbi očitane besede, s katerimi sta starša M. in N. V. st. kasneje seznanila oškodovanca, sina N. V. ml. Po spremenjenem obtožnem predlogu je obdolženka očitane besede izrekla oškodovančevi materi in ne očetu, kot je bil prvotni očitek. Obsojenkin zagovornik je spremembi obtožnega predloga ugovarjal, saj naj bi bili že na začetku postopka podani dokazi za tak očitek in zato ni prišlo do spremembe dejanskega stanja na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Prekinitve glavne obravnave zaradi priprave obrambe zagovornik ni predlagal (drugi odstavek 344. člena ZKP).

8. Po presoji Vrhovnega sodišča glede na okoliščine konkretne zadeve ni šlo za takšno spremembo obtožnega akta, ki bi v skladu z zgoraj izpostavljenimi izhodišči (tč. 6 obrazložitve te sodbe) zahtevala prekinitev glavne obravnave zaradi seznanitve obdolženke in priprave njene obrambe. Navedena sprememba ni bila odločilna niti pri presoji, ali je obdolženka izrekla v obtožbi navedene besede na škodo N. V. ml., niti pri presoji njene odgovornosti. Zagovornik tudi ne navede nobene okoliščine, ki bi omajala zaključek o nebistvenosti spremembe obtožnega akta. Ker torej ni šlo za takšno vsebinsko spremembo, ki bi bistveno posegla v prvotno obtožbo, sodišče s tem, ko je kljub spremembi obtožnega akta nadaljevalo glavno obravnavo v obsojenkini nenavzočnosti, ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka (29. člen Ustave RS in 3. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Ob dejstvu, da je šlo za nebistveno spremembo obtožnega akta in da zagovornik, ki je bil navzoč na glavni obravnavi, na kateri je prišlo do navedene spremembe, ni predlagal prekinitve obravnave zaradi priprave obrambe, prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno posebej obrazlagati, zakaj je spremembo obtožnega predloga ocenilo za nebistveno oziroma zakaj ni prekinilo glavne obravnave. Tako je tudi očitek glede neobrazloženosti odločbe prvostopenjskega sodišča neutemeljen.

C.

9. Ker zatrjevane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

10. Vrhovno sodišče je obsojenki naložilo plačilo stroškov, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom, to je sodno takso (98. a člen v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP).

----

Op. št. (1): Prim. npr. odločbo US RS Up-328/03 z dne 12. 5. 2005 ter odločbi VS RS I Ips 273/2004 z dne 2. 12. 2004 in I Ips 133/2007 z dne 24. 5. 2007.

Datum zadnje spremembe:

05.03.2012

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 6667/2010-37
• Sodba I Ips 125/99
• Sodba I Ips 1840/2010-43