Sklep VIII Ips 207/2010

Jedro

Nižji sodišči sta preuranjeno zaključili, da je že zgolj sprememba sistemizacije zaradi prenosa podjetja (pripojitev drugih družb) in poenotenje vrednotenja delovnih mest utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi ugotovili, v čem naj bi bilo tožničino delovno mesto na novo in drugače opredeljeno. Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi bi lahko predstavljale le tiste in take organizacijske spremembe, zaradi katerih delo tožnice pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo več mogoče oziroma potrebno.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnici je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe, ki jo je podpisala. Ker je bil po prepričanju tožnice edini razlog za odpoved znižanje osnovne plače, je zahtevala ugotovitev neutemeljenosti odpovednega razloga. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožena stranka v letu 2006 pripojila pet družb. Ker so imele prevzete družbe različne plačne modele, je po poteku roka iz drugega odstavka 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) sprejela novo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter nov plačni model. Ustrezni akti so pričeli veljati 1. 1. 2009. S takimi ukrepi je tožena stranka odpravila razlikovanje znotraj družbe med delovnimi mesti iste vrste. Ob tem se je tožena stranka zavezala tožnici izplačevati začasni dodatek za izravnavo v višini razlike do prejšnje osnovne plače za dobo enega leta, ki se bo ukinjal proporcionalno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Navedlo je, da je sprememba sistemizacije v primerih, ko pride do pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja po 73. členu ZDR, utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec s tem poenoti vrednotenje podobnih delovnih mest, ki so bila pred tem v posameznih družbah različno vrednotena. Zato ne more biti sprejemljiv pritožbeni očitek, da je edini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da se tožnici za isto delo in pod istimi pogoji dela zniža plača.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se drugostopno sodišče ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, kar bi moralo storiti v smislu določbe 360. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi je navajala, da znižanje plače ni posledica spremembe akta o sistemizaciji in ne kateregakoli drugega splošnega akta. Ne glede na organizacijske spremembe bi svoje delo pod pogoji pogodbe o zaposlitvi še naprej lahko opravljala v njegovi dotedanji vsebini, organizacijski opredelitvi in zahtevnosti. Navajala je tudi, da se zaradi spremembe tarifnega dela podjetniške kolektivne pogodbe ne bi smelo z odpovedjo posegati v pogodbo o zaposlitvi tožnice. Po sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 13/2007 je lahko poslovni odpovedni razlog resen in utemeljen samo v primeru, ko pomeni prenehanje potreb po opravljanju dela na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi v dotedanji vsebini, organizacijski opredelitvi ali zahtevnosti, ne pa tudi, ko gre zgolj in le za znižanje delavčeve plače.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe že s tem, ko je potrdilo dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je znižanje plače posledica spremembe akta o sistemizaciji oziroma kolektivne pogodbe. S tem pa je posredno odgovorilo tudi na pritožbene navedbe, da v takem primeru pride v poštev tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi ne glede na določbe 7. člena ZDR. Ali je tako stališče pravilno, pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

7. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

8. Predmet revizijske presoje je odločitev o tem, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. To pomeni, da je dokazala, da je zaradi organizacijskih razlogov na njeni strani prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). Ne gre pa za vprašanje (pravilne) uporabe določb 73. člena ZDR in tudi tožnica zmotne uporabe te določbe ne zatrjuje. Statusne spremembe – pripojitve družb – s posledično prevzemom delavcev, so bile s strani tožene stranke zatrjevani razlog za kasnejše organizacijske spremembe pri toženi stranki, ki naj bi imele določene posledice pri pravicah vseh, ne samo prevzetih delavcev.

9. Vrhovno sodišče je v zadevi VIII Ips 13/2007 sprejelo stališče, da (namen) zgolj in izključno znižanje delavčeve plače ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga. Šlo je za primer, ko se dela in naloge na določenem delovnem mestu po vsebini, organizacijski opredelitvi in zahtevnosti, niso spremenila, še naprej pa je obstajala tudi potreba po opravljanju dela na takem delovnem mestu. Enako je Vrhovno sodišče odločilo tudi v zadevi VIII Ips 514/2008. Potreba po opravljanju dela delavcev ne preneha zgolj zaradi potrebe po znižanju njihove plače, če delodajalec delo istih delavcev na delovnih mestih s praktično istim opisom nalog še vedno potrebuje v enakem obsegu.

10. V zadevi VIII Ips 477/2006 pa je Vrhovno sodišče navedlo: „Ob spremembi akta o sistemizaciji, ki prinaša drugačno poimenovanje in opredelitev delovnega mesta, delodajalec ne more enostransko posegati v delavčevo pogodbo o zaposlitvi. Na voljo ima dva inštituta, z delavcem lahko poskuša doseči spremembo pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 47. člena ZDR, lahko pa delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo sklenitve nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji v smislu določb 88. člena ZDR. Prav tako delodajalec ne more enostransko posegati v delavčevo pogodbo o zaposlitvi glede določb o določitvi osnovne plače in drugih izplačil. Lahko pa je sprememba osnovne plače posledica organizacijskih sprememb in drugačne opredelitve delovnega mesta v aktu o sistemizaciji. Enako kot to velja za druge spremembe pogodbe o zaposlitvi, velja to tudi za pogodbeno ureditev osnovne plače in drugih izplačil. Lahko se izvede le s spremembo pogodbe o zaposlitvi ali v okviru odpovedi pogodbe s ponudbo nove, če gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz dosedanje pogodbe o zaposlitvi, s tem da se v novi pogodbi o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delovnem mestu na novo določi tudi višina osnovne plače in drugih izplačil. Pri tem ni podlage za zaključek sodišča, da se tudi v teh primerih osnovna plača ne sme znižati, ali da racionalizacija poslovanja, ki zasleduje tudi znižanje ravni posameznih plač, ne more biti podlaga za drugačne organizacijske rešitve v aktu o sistemizaciji in za posledično spremembo pogodbe o zaposlitvi ali njeno odpoved s ponudbo nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji. Na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi "prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca", kar vse zakon šteje med poslovne razloge. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi torej ni zgolj popolno prenehanje potreb po delavčevem delu, temveč prenehanje potreb po takšnem delu, kot je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. Ker je opredelitev delovnega mesta in njegovega naziva obvezna vsebina pogodbe o zaposlitvi in ker zaradi spremembe le-tega ZDR izrecno zahteva sklenitev nove pogodbe, je edino mogoč zaključek, da lahko tudi drugačna opredelitev delovnega mesta in njegov drugačen naziv pomeni spremembo pogojev iz pogodbe o zaposlitvi glede opravljanja določenega dela oziroma prenehanje potreb po opravljanju dela, kot je bilo dotlej opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. … Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožena stranka v novem pravilniku o sistemizaciji delovnih mest tožničino delovno mesto drugače poimenovala in znižala nekatere zahteve za njegovo zasedbo, kar je privedlo tudi do nižje osnove za izplačilo plače in ob upoštevanju gornjih določb ZDR, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da ni obstojal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici s sočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu. Motivi tožene stranke za racionalizacijo poslovanja, vključno z motivom po znižanju plač, ne vplivajo na zakonitost odpovedi, ...“

11. Iz navedenih odločitev Vrhovnega sodišča izhaja, da zgolj znižanja plače kot izključni razlog, ni mogoče šteti za utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če pa je znižanje plače posledica ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca in ta take razloge tudi dokaže, potem dejstvo nižje plače ne pomeni, da je odpovedni razlog neutemeljen.

12. ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene, kot sicer v navedenih aktih. Glede na pogodbeni princip delovnega razmerja je to lahko posledica (individualnega) dogovora med delavcem in delodajalcem, lahko pa tudi posledica ugodnejših pravic, dogovorjenih s prenosnikom, ki zavezujejo tudi prevzemnika ob prenosu podjetja po 73. členu ZDR. Pravica do plače je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. To pomeni, da na podlagi 49. člena ZDR tudi določitev nižje plače v novo sprejeti kolektivni pogodbi ne vpliva neposredno na pravico do višje osnovne plače, ki izhaja iz delavčeve obstoječe pogodbe o zaposlitvi. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Vedno lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi (47. člen ZDR). Kadar pa iz utemeljenih poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (tudi če iz takih razlogov delovnega razmerja pod takimi pogoji ni več mogoče nadaljevati), delodajalec pogodbo lahko odpove in delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji (88. člen ZDR).

13. V obravnavani zadevi tožnica še v reviziji zatrjuje, da je bil edini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi znižanje njene plače, da pa svoje delo na istem delovnem mestu še naprej opravlja pod nespremenjenimi pogoji. Tožena stranka je v postopku zatrjevala in dokazovala, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica organizacijskih sprememb in drugačne opredelitve delovnega mesta v aktu o sistemizaciji. Nižji sodišči sta preuranjeno zaključili, da je že zgolj sprememba sistemizacije zaradi prenosa podjetja (pripojitev drugih družb) in poenotenje vrednotenja delovnih mest utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi ugotovili, v čem naj bi bilo tožničino delovno mesto na novo in drugače opredeljeno. Sodišče druge stopnje zgolj pavšalno navede, da je sprememba tožničine osnovne plače posledica organizacijskih sprememb pri toženi stranki, ne da bi utemeljilo, na čem temelji taka dokazna ocena. Utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi bi lahko predstavljale le tiste in take organizacijske spremembe, zaradi katerih delo tožnice pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo več mogoče oziroma potrebno.

14. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek in ugotoviti, ali so organizacijske spremembe pri toženi stranki vplivale tudi na novo opredelitev delovnega mesta tožnice. Šele ko bo dokazni postopek dopolnilo z izvedbo potrebnih dokazov, ki sta jih predlagali stranki v dosedanjem postopku in se do teh dokazov opredelilo ob pravilnem materialno pravnem izhodišču, bo lahko ponovno odločiti o tožbenem zahtevku.

15. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

24.02.2012

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 69/2010
• VDSS sodba Pdp 797/2012
• VDSS sodba Pdp 11/2013