Sklep X Ips 114/2010

Jedro

Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi.

Določba prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno.

Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urad) je v relevantnem delu odločbe z dne 26. 2. 2007 izrekel, da so tožnica, A., B. in C., ko so 20. 2. 2006 uvedle provizijo za svoje komitente pri dvigu gotovine z domačo debetno kartico na bančnih avtomatih drugih bank v znesku 80,00 SIT, usklajeno ravnale glede pogojev poslovanja na trgu, s ciljem preprečevati, ovirati oziroma izkrivljati konkurenco v Republiki Sloveniji (1. točka izreka), in da so sklepi organov bank, s katerimi so določile, da bodo provizijo za svoje komitente pri dvigu gotovine z domačo debetno kartico na bankomatih drugih bank uvedle 20. 2. 2006 v višini 80,00 SIT, prepovedani in nični (2. točka izreka).

2. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo Urada.

3. Zoper to sodbo tožeča stranka vlaga revizijo. Dopustnost revizije utemeljuje na določbah 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, Vrhovnemu sodišču pa predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo tožene stranke odpravi, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu s prvim odstavkom 90. člena ZUS-1 posredovana toženi stranki, ki v odgovoru predlaga, da se revizija kot nedovoljena zavrže, podrejeno temu pa, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

5. V tem revizijskem postopku se na podlagi četrtega odstavka 81. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence(1) (v nadaljevanju ZPOmK-1) uporablja Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence(2) (v nadaljevanju ZPOmK), saj gre za postopek sodnega varstva zoper odločbo Urada, ki je bila izdana pred uveljavitvijo ZPOmK-1, to je pred 26. 4. 2008.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revidentka dopustnost revizije utemeljuje z navedbo, da gre po vsebini zadeve za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. S tem v zvezi izpostavlja dve vprašanji, in sicer (1) ali je z vidika prepovedi omejevalnih ravnanj pomembna pravilna določitev upoštevnega trga in (2) ali določba prvega odstavka 5. člena ZPOmK zajema tudi usklajena ravnanja, ki nimajo negativnega učinka na konkurenco.

8. Prvo predlagano vprašanje glede na vsebino zadeve ni pomembno pravno vprašanje. Z vidika v času kršitve veljavnega ZPOmK je bila pravilna določitev upoštevnega stvarnega trga za omejevalne sporazume pomembna le v zvezi s skupinskimi izjemami v smislu 9. člena ZPOmK in omejitvami majhnega pomena v smislu 6. člena ZPOmK. Smisel teh dveh institutov je, da se v primeru nizkih skupnih tržnih deležev udeleženih podjetij prepoved iz 5. člena ZPOmK ne uporabi. Revidentka ne zatrjuje, da je bila zaradi nepravilne opredelitve upoštevnega stvarnega trga prikrajšana za privilegij skupinske izjeme ali omejitve majhnega pomena, zato to vprašanje za rešitev zadeve ni pravno pomembno.

9. Tudi drugo predlagano vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj daje odgovor nanj že gramatikalna razlaga prvega odstavka 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK. Ta določba prepoveduje usklajena ravnanja, ki imajo za cilj preprečevanje, oviranje ali izkrivljanje konkurence, ne glede na to, ali je takšno ravnanje imelo negativne učinke na konkurenco. Cilj in učinek usklajenega ravnanja sta namreč določena alternativno.

10. Revidentka dopustnost revizije utemeljuje tudi na obstoju zanjo zelo hudih posledic izpodbijane odločbe. Zatrjuje, da bo zaradi pravnih posledic ničnosti sklepa uprave dolžna vrniti komitentom neupravičeno zaračunane provizije, ki skupaj s stroški znašajo 2.330.000 EUR, in plačati globo v višini 125.000 EUR. S temi trditvami pa revidentka ni zadostila trditvenemu bremenu o obstoju zanjo zelo hudih posledic. Nasprotno, revidentka trdi, da se zaveda, da vsi ti stroški glede na njeno celotno premoženje ne pomenijo zelo hudih posledic, vendar pa se zavzema za uporabo abstraktnega merila presoje, po katerem naj se šteje, da ima odločitev zelo hude posledice za stranko, če so ji zaradi odločitve naložene obveznosti v vrednosti, ki presega vrednost iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

11. Že iz samega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki govori o zelo hudih posledicah za stranko, izhaja, da se uporablja konkretno merilo presoje, zato abstraktno merilo, ki ga ponuja revidentka, ne pride v poštev. Ker revidentka ni izkazala, da bi izpodbijana odločitev zanjo imela zelo hude posledice, revizija niti iz tega razloga ni dovoljena.

12. Revidentka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dopustnost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

13. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 36/2008 s spremembami.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 56/99 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

17.02.2012

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 111/2009, enako tudi VS RS III Ips 117/2009, VS RS III Ips 118/2009, VS RS III Ips 116/2009, VS RS III Ips 115/2009
• Sklep X Ips 49/2010
• Sklep X Ips 165/2010