Sodba I Ips 4/2011

Jedro

Sodišče, ki je v izreku sodbe upoštevalo določeno količino mamila zgolj pri izvršitveni obliki proizvodnje mamila, ne pa tudi pri hrambi mamila, je napačno presodilo, da je obsojenec glede določene količine mamila izvršil samo zakonske znake proizvodnje prepovedane droge, ne pa tudi njene hrambe.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila z izpodbijano pravnomočno sodbo kršena določba prvega odstavka 196. člena Kazenskega zakonika na način iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku.

Obrazložitev

A.

1. Okrožno sodišče v Kopru je s sodbo K 151/05 z dne 22. 1. 2009 obsojenega D. P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen šest mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Sodišče je obsojencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in sodno takso ter mu na podlagi četrtega odstavka 196. člena KZ zaseglo zaseženo mamilo in elektronsko tehtnico. Višje sodišče v Kopru je s sodbo Kp 149/2009 z dne 10. 3. 2010 pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi navaja, da je sodišče napačno pravno presodilo, da isto mamilo pri kaznivem dejanju iz prvega odstavka 196. člena KZ ne more biti hkrati predmet dveh ali več izvršitvenih dejanj v okviru navedenega kaznivega dejanja, ampak se kot znak kaznivega dejanja lahko upošteva le pri eni izmed več možnih izvršitvenih oblik. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, in v skladu z drugim odstavkom 426. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovi, da je bil prekršen zakon, ne da bi poseglo v pravnomočno odločbo.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila poslana v odgovor obsojencu, ki priporočene pošiljke ni dvignil.

B.

4. Obtožba Okrožnega državnega tožilstva v Kopru je obsojencu očitala, da je zaradi prodaje oziroma drugačnega neupravičenega dajanja v promet proizvajal in hranil substanco, ki je razglašena za mamilo s tem, da je (pod točko 1. obtožbe) v predelu R. posadil ter skrbel za najmanj 27 rastlin konoplje ter (pod točko 2. obtožbe) v stanovanju na P. hranil v več različnih pakiranjih skupno 5758,40 g konoplje, s čimer je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ.

5. Okrožno sodišče v Kopru je obsojenca spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja, pri tem pa reduciralo obtožbeni očitek v delu, ki se nanaša na količino prepovedane droge, ki jo je obsojenec hranil z namenom prodaje v svojem stanovanju. Sodišče je presodilo, da je obsojenec v več različnih pakiranjih hranil najmanj 3.330 g konoplje.

6. V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da so v število 27 rastlin, ki jih je obsojenec gojil na območju R. vštete tudi rastline, ki jih je sušil doma in katerih teža je bila všteta v seštevek v višini 5758,4 g konoplje, zato je bilo potrebno iz kriminalne količine 5758,4 g konoplje, ki jo je po obtožbi obsojenec hranil v stanovanju, odšteti težo rastlin, katerih kriminalna količina je bila že upoštevana pod točko 1. obtožbe, kar pa je obsojencu v škodo. Višje sodišče je v obrazložitvi sodbe, s katero je zavrnilo pritožbo okrožnega državnega tožilca, pritrdilo razlogom sodišča prve stopnje ter navedlo še, da je obtožba obsojencu v okviru enega kaznivega dejanja štela v breme določeno količino konoplje dvakrat; 23 rastlin konoplje najprej v izvršitveni obliki proizvajanja droge in nato še v izvršitveni obliki njene hrambe, kar je nedopustno. Iste rastline konoplje so po presoji pritožbenega sodišča lahko zajete le v eni izvršitveni obliki tega kaznivega dejanja, zato da jih je sodišče prve stopnje pravilno izpustilo iz mase marihuane, ki jo je obsojenec hranil v stanovanju.

7. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu KZ spada med kazniva dejanja, katerih objekt kazenskopravnega varstva je človekovo zdravje, posledica pa ogrožanje zdravja ljudi. V prvem odstavku 196. člena KZ sta predpisani dve temeljni obliki tega kaznivega dejanja, in sicer neupravičena proizvodnja in neupravičen promet substanc ali preparatov, ki so razglašeni za mamila. V tej zakonski dispoziciji so alternativno navedena različna ravnanja, s katerimi se izvršuje neupravičena proizvodnja in promet z mamili. To kaznivo dejanje stori kdor neupravičeno proizvaja, prideluje, prodaja ali ponuja naprodaj, ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša, ali posreduje pri prodaji ali nakupu, ali kako drugače neupravičeno daje v promet substance ali preparate, ki so razglašeni za mamila. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Ips 183/1997 z dne 19. 11. 1998 presodilo, da je kaznivo dejanje po navedenem členu moč storiti na katerikoli od navedenih načinov, seveda pa tudi z ravnanjem, ki pomeni realizacijo dveh ali več v zakonu določenih izvršitvenih dejanj. V slednjem primeru je podan takoimenovani stek izvršitvenih načinov oziroma izvršitvenih dejanj.

8. V obravnavanem primeru je sodišče obsojenca spoznalo za krivega, da je kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili storil v obliki dveh izvršitvenih dejanj; s proizvodnjo in s hrambo substance, ki je razglašena za mamilo. Pri njegovem ravnanju gre za dvoje različnih izvršitvenih načinov, ki že vsak zase zadošča za obstoj očitanega mu kaznivega dejanja, oba skupaj pa tvorita stek izvršitvenih dejanj v okviru enega samega kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ. Okoliščina, da je predmet posameznih izvršitvenih dejanj znotraj enega kaznivega dejanja specifično ista prepovedana droga, pomeni le konkretizacijo opisa obsojencu očitanega ravnanja. Povedano drugače: v obravnavanem primeru obsojenec isto mamilo ni samo proizvajal z namenom prodaje, temveč ga je z enakim namenom potem tudi hranil. Sodišče, ki je v izreku sodbe upoštevalo določeno količino mamila zgolj pri izvršitveni obliki proizvodnje mamila, ne pa tudi pri hrambi mamila, se je oddaljilo od resničnega poteka obravnavanega kaznivega dejanja in napačno presodilo, da je obsojenec glede določene količine mamila izvršil samo zakonske znake proizvodnje prepovedane droge, ne pa tudi njene hrambe. Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili z vsako nadaljnjo izvršitveno obliko pridobi na kriminalni teži in postane bolj nevarno. Če bi obsojenec isto mamilo, ki ga je pred tem pridelal in ga hranil z namenom prodaje, še prodal, bi bila nevarnost izvršenega kaznivega dejanja še neprimerno večja, kot je bila, ko je mamilo samo pridelal in hranil.

C.

9. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je sodišče s posegom v opis kaznivega dejanja, vsebovan v obtožbenem očitku, in redukcijo količine mamila, ki ga je obsojenec hranil v stanovanju, kršilo prvi odstavek 196. člena KZ na način iz 1. točke 372. člena ZKP. Ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obsojenčevo škodo in je utemeljena, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 426. člena ZKP zahtevi ugodilo tako, da je ugotovilo kršitev zakona, ne da bi poseglo v pravnomočno sodbo.

Datum zadnje spremembe:

02.12.2011

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 183/97
• VSC Sodba I Kp 65269/2019
• VSM sodba II Kp 54232/2012