Sodba III Ips 89/2010

Jedro

Tudi v postopkih dopuščene revizije gre za odločanje v posamičnem sporu, kjer se izrečena pravna stališča opirajo na pravotvorna dejstva konkretnega primera. Za nekatera vprašanja, glede katerih je sodišče revizijo dopustilo, se lahko ob obravnavi revizije izkaže, da se v tem sporu sploh ne zastavljajo. Naj so za prakso na načelni ravni še tako pomembna, v postopku z dopuščeno revizijo na njih Vrhovno sodišče ne bo odgovarjalo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

A.

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to ugotovilo ničnost patentnega zahtevka 2 v patentu tožene stranke SI 9110739, češ da ta ob datumu vložitve patentne prijave ni izpolnjeval pogoja novosti in pogoja inovativnosti.

2. Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 41/2010 dne 13. julija 2010 dopustilo revizijo zoper drugostopenjsko sodbo, in sicer glede vprašanja:

Ali je lahko pravno pravilna uporaba drugega odstavka 18. člena Zakona o industrijski lastnini na način, da se ob razlagi upošteva le del v patentnem zahtevku opredeljenih karakteristik, preostale pa se lahko zanemari oziroma ignorira?

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je nato tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

4. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Za tožečo stranko je na revizijo odgovoril pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni pa tudi izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je revizijsko sodišče štelo, da odgovor na revizijo ni bil vložen (drugi odstavek 91. člena v zvezi s tretjim odstavkom 86. člena ZPP) in na navedbe v omenjeni vlogi ne odgovarja.

B.

Revizijske navedbe

5. Revidentka – poleg nekaterih navedb, ki presegajo meje revizijskega preizkusa, začrtane v sklepu o dopustitvi revizije (drugi odstavek 371. člena ZPP) – navaja, da patentni zahtevek št. 2 njenega patenta ... označujejo tri „karakteristike“, in sicer :

1. mešanje,

2. snovi olanzapin (označene s kemijsko formulo) ali njene kisle soli,

3. s farmacevtsko sprejemljivim topilom ali nosilcem,

sodišče prve in sodišče druge stopnje pa naj bi pri presoji novosti in inovativnosti izuma, zaščitenega s tem patentom, pri določitvi predmeta presoje napačno razložili vsebino spornega patentnega zahtevka: pri razlagi naj bi namreč upoštevali le dve (prvo in tretjo navedeno) karakteristiki, ne pa tudi karakteristike, da se s sprejemljivim topilom ali nosilcem meša snov olanzapin (označen s kemijsko formulo)ali njena kisla sol – druga navedena karakteristika. S tem naj bi bila kršena določba drugega odstavka 18. člena ZIL-1, posledica te kršitve pa, da se je obseg patentnega varstva, ki sta ga sodišči presojali, tako razširil, da ni več izpolnjeval kriterija novosti in inventivnosti. Ker naj bi sodišči ne presojali novosti in inventivnosti mešanja ravno olanzapina, ampak sta imeli pred očmi mešanje (s farmacevtsko sprejemljivim topilom ali nosilcem) česarkoli, naj bi presojali novost in inventivnost nečesa drugega in drugačnega, kot je bil predmet patentnega varstva oziroma zahtevka. To naj bi bilo razvidno iz besed izvedenca, izrecno citiranih in sprejetih tudi v prvostopenjski sodbi: „ … v tem tehnološkem postopku ni možno najti nikakršne novosti, proces mešanja je standardni tehnološki postopek in je zanj zato irelevantno, katera učinkovina se v njem meša, nova ali že znana.“

C.

Presoja utemeljenosti revizije

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Pri odločanju o tem, glede katerih pravnih vprašanj bo dovolilo revizijo, se mora sodišče v veliki meri opreti na navedbe predlagatelja – ob presoji utemeljenosti predloga ne razpolaga z revizijskimi navedbami, s stališčem nasprotne stranke, ravno tako nima vpogleda v pravdni spis. Zato bo v sklepu o dopustitvi revizije opis „konkretnih“ pravnih vprašanj, glede katerih se revizija dovoli (tretji odstavek 367.c člena ZPP), praviloma splošen, ne še omejen na dejanske okoliščine konkretnega spornega primera (glej 2. točko te obrazložitve). To je tudi v skladu z namenom instituta dopuščene revizije (odločanje o pravnem vprašanju, ki praviloma presega pomen posamičnega primera – primerjaj prvi odstavek 367.a člena). To pa ne pomeni, da Vrhovno sodišče v postopku dopuščene revizije lahko sprejema abstraktna, „svetovalna“ pravna mnenja. Tudi v postopkih dopuščene revizije gre za odločanje v posamičnem sporu, kjer se izrečena pravna stališča opirajo na pravotvorna dejstva konkretnega primera in je tako treba razumeti tudi njihov pomen in vpliv na razumevanje in razvoj prava.

7. Potem ko prejme revizijo, morebiten odgovor nanjo, in ko lahko navedbe iz predloga za dopustitev revizije preveri s podatki v spisu, pravna vprašanja, glede katerih je bila revizija dopuščena, šele postanejo res „konkretna“ v tem smislu, da je njihovo relevantnost in ustreznost odgovorov na njih možno povezati z okoliščinami obravnavanega primera. Za nekatera vprašanja, glede katerih je sodišče revizijo dopustilo, se lahko izkaže, da se v tem sporu sploh ne zastavljajo. Naj so za prakso na načelni ravni še tako pomembna, v postopku z dopuščeno revizijo na njih Vrhovno sodišče ne bo odgovarjalo.

8. Drugi odstavek 18. člena ZIL-1 določa: „Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov. Za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice“.

9. Sporni patentni zahtevek 2 se glasi: „Postopek za pripravo farmacevtske formulacije, označene s tem, da se le-ta pridobiva z mešanjem 2-metil-10-(4-metil–1–piperazinil) -4H-tieno(2,3-b)(1,5) benzodiazepina ali njegove kisle soli s farmacevtsko sprejemljivim topilom ali nosilcem“.

10. Revizijski očitek, da je bilo predmet sodne ocene o novosti in inventivnosti patentnega zahtevka 2 nekaj, kar definirata le dve (od treh) karakteristik patentnega zahtevka, zaradi česar je sodišče imelo pred očmi mešanje (s farmacevtsko sprejemljivim topilom ali nosilcem) česarkoli, ne drži. Sodišče prve stopnje je v sklepu o postavitvi izvedenca upoštevalo obseg patentnega varstva, in sicer tako, da je povzemalo celotno vsebino spornega patentnega zahtevka (gl. točko 3 na tretji strani obrazložitve). Tako določeno vsebino patentnega zahtevka je upošteval tudi izvedenec. V ključnem delu mnenja je odgovarjal na vprašanje sodišča, ki se je glasilo: Ali bi povprečen strokovnjak na dan 25. 4. 1990 lahko opravil v zahtevku 2 patenta SI 9110739 opisano proceduro z vsemi tremi karakteristikami brez predhodnega poznavanja snovi olanzapin? Vprašanje, s katerim je sodišče določilo predmet ocene glede novosti in inventivnosti, je torej nedvomno upoštevalo tudi značilnost (konkretno novo snov), ki naj bi jo glede na revidentov očitek sodišče pri predmetu presoje izpustilo in s tem kršilo določbo drugega odstavka 18. člena ZIL-1. Na tako zastavljeno vprašanje je izvedenec tudi odgovoril: v odgovoru je celo dobesedno v celoti povzel sporni patentni zahtevek in o takšnem zahtevku podal mnenje, da v tem postopku mešanja ni možno najti nikakršne novosti. To je utemeljil s strokovno oceno, da je za proces mešanja, ki je standarden tehnološki postopek, irelevantno, katera učinkovina se v njem uporablja, nova ali že znana. Uporabljena beseda „irelevantno“ v zvezi z eno od karakteristik patentnega zahtevka lahko ob hitrem branju res vzbudi pomislek, da je izvedenec – in za njim sodišče, ki je mnenje v celoti upoštevalo - pri opredelitvi predmeta presoje (vsebine zahtevka) to karakteristiko zanemaril oziroma ignoriral. Res pa je ravno nasprotno: iz izvedenčevega odgovora je razvidno, da je upošteval, da se meša nova učinkovina, na podlagi poznavanja pravil farmacevtske stroke pa je napravil sklep, da ta (upoštevana) karakteristika ne more prispevati k novosti in inventivnosti sicer standardnega in znanega postopka, ki je predmet varstva po spornem patentnem zahtevku. Sodišče prve stopnje je temu mnenju sledilo in tudi v svoji utemeljitvi tega stališča ni prezrlo nobene od karakteristik patentnega zahtevka 2 (glej npr. zadnji stavek točke 4 in celotno točko 5 na četrti strani obrazložitve). Ob upoštevanju vseh karakteristik patentnega zahtevka je nato na podlagi določbe 112. člena v povezavi z 12. in 14. členom ZIL-1 ugodilo tožbenemu zahtevku. Pravilnost te presoje pa ni predmet preizkusa v tem revizijskem postopku.

11. Revident je v predlogu za dopustitev revizije zatrjeval, da je sodišče patentni zahtevek in s tem obseg podeljenega varstva razlagalo v nasprotju z zapovedjo, da je treba upoštevati vse v patentnem zahtevku opredeljene značilnosti. Revizijsko sodišče je sklep o dopustitvi revizije in oblikovanje vprašanja, glede katerega je dopustilo revizijo, oprlo na te revidentove navedbe. Iz utemeljitve v predhodni točki (10) izhaja, da se je po pridobitvi spisa revizijsko sodišče prepričalo, da je sodišče prve stopnje pri opredelitvi obsega patentnega varstva upoštevalo vse značilnosti (karakteristike) spornega patentnega zahtevka. Vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena, se v tem sporu torej sploh ne zastavlja, zato sodišču nanj ni bilo treba odgovoriti.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da – v mejah presoje, določenih s sklepom o dopustitvi revizije - niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in jo je zavrnilo (378. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

23.11.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 942/2009
• Sklep III DoR 84/2011
• VSL sodba V Cpg 409/2014