<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba VIII Ips 202/2010

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.202.2010
Evidenčna številka:VS3004933
Datum odločbe:04.10.2011
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 504/2010
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - dve izredni odpovedi - učinkovanje odpovedi - trajanje delovnega razmerja - kršitev navodil zdravnika
Objava v zbirki VSRS:DZ 2011-2013

Jedro

Dokončnost in izvršljivost (izredne) odpovedi, ki v obravnavani zadevi časovno sovpada z vročitvijo odločbe Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS revidentu, predstavlja učinkovanje odpovedi javnemu uslužbencu, zato je bil revident do tega trenutka v delovnem razmerju in mu je bila lahko pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga kot po prvotni odpovedi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2008. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku za čas od 5. 4. 2008 do 8. 4. 2008. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je neobstoječa oziroma nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 2. 2008, ki je začela učinkovati z vročitvijo Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS (v nadaljevanju Komisija) dne 8. 4. 2008. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za vpis daljše delovne dobe v delovno knjižico in denarne zahtevke za plačilo plače in odškodnine. Prva izredna odpoved z dne 25. 1. 2008 je bila nezakonita, ker tožniku v postopku odpovedi ni bil omogočen zagovor. Druga izredna odpoved z dne 27. 2. 2008 je bila podana, ker tožnik v času bolniškega staleža ni spoštoval navodil lečeče zdravnice in je zapustil kraj zdravljenja, s tem da je odšel v Bosno in Hercegovino – BiH. Ker o prvi izredni odpovedi v času izdaje druge izredne odpovedi še ni bilo odločeno, je bil tožnik še vedno v delovnem razmerju, zato mu je bila lahko pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga. Odškodninski zahtevek ni bil utemeljen zaradi pomanjkljive trditvene podlage.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Navodilo zdravnice je bilo povsem jasno in nedvoumno, zato tožnik ni mogel biti v dvomu, da ne sme obiskati očeta v tujini. Tožena stranka se je z odpovednim razlogom seznanila 29. 1. 2008, ko je prejela zdravniško potrdilo tožnikove osebne zdravnice, iz katerega izhaja, da je tožnik kršil njena navodila. Ker je tožnik javni uslužbenec, začne zanj izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkovati šele z dokončnostjo in izvršljivostjo – tj. z vročitvijo sklepa Komisije. Zato je bila druga izredna odpoved zakonito podana v času odločanja o zakonitosti prve izredne odpovedi.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da je bila tožena stranka z odpovednim razlogom seznanjena že 24 .1. 2008, zato je bila izredna odpoved z dne 27. 2. 2008 prepozna. Tožnik je bil v bolniškem staležu že od 2. 1. 2008 dalje, do česar pa se pritožbeno sodišče ni opredelilo. Ne bi se smeli izdati dve izredni odpovedi. Ni kršil navodila osebne zdravice, saj tudi obisk očeta pomeni zdravljenje v domačem okolju, poleg tega je enaka oddaljenost od kraja dela do prebivališča mame na Štajerskem in od kraja dela do bivališča očeta v BiH. Tožena stranka si je nezakonito pridobila potrdilo osebne zdravnice. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno glede odškodnine.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. V 8. alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/02 in naslednji) je določeno, da lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je bil revident v bolniškem staležu od 2. 1. 2008 dalje, tožena stranka pa se je z odpovednim razlogom seznanila 29. 1. 2008, ko je prejela potrdilo revidentove osebne zdravnice. Revident je z njene strani dobil jasno in nedvoumno navodilo, da se lahko zdravi v domačem okolju pri svoji mami v bližini Maribora, kjer naj bi opravljal preglede poškodovane roke in obiskoval psihiatra. Kljub temu se je revident 24. 1. 2008 odpravil na obisk k očetu v BiH. Glede na jasnost in nedvoumnost navodila revidentove zdravnice je po presoji revizijskega sodišča revident s svojim odhodom v tujino v času zdravljenja, čeprav mu je bilo predpisano zdravljenje v domačem okolju, izpolnil zakonski dejanski stan po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, kar predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

8. Delodajalec ima pravico preverjati spoštovanje navodil lečečega zdravnika v primeru odsotnosti z dela njegovega delavca že na podlagi 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po tej določbi sploh ne more priti, če delodajalec ne bi mogel izvesti primerjave med zdravniškim navodilom in ravnanjem delavca v času bolniškega staleža. S pridobitvijo zdravniškega potrdila je tožena stranka tako izvrševala v zakonskem obsegu varovano pravico nadzora nad tožnikom v času odsotnosti z dela, pri tem pa ni nedopustno posegla v njegovo pravico do zasebnosti.

9. Druga izredna odpoved z dne 27. 2. 2008, ki je predmet revizijskega preizkusa, je bila izdana v času, ko o prvi izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2008 še ni odločila Komisija, zato ta v času izdaje druge odpovedi ni še učinkovala, ker ni bila dokončna in izvršljiva (tretji odstavek 24. člena Zakona o javnih uslužbencih – ZJU; Ur. l. RS, št. 56/02 in naslednji). Posebna pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, kar je tožnik kot policist bil, predvideva pritožbeni postopek pred Komisijo kot drugostopenjskim organom. Revident se je poslužil te možnosti tako, da je vložil pritožbo zoper prvo izredno odpoved, kar pomeni, da je bila izvršitev te zadržana že na podlagi zakona (tretji odstavek 24. člena ZJU), zato je bil revident v času odločanja o prvi izredni odpovedi formalno še vedno v delovnem razmerju. To pomeni, da mu je lahko tožena stranka v tem vmesnem obdobju izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz drugega razloga glede na prvo odpoved. Dokončnost in izvršljivost (izredne) odpovedi,(1) ki v obravnavani zadevi časovno sovpada z vročitvijo odločbe Komisije revidentu, predstavlja učinkovanje odpovedi javnemu uslužbencu, zato je bil revident do tega trenutka v delovnem razmerju in mu je bila lahko pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga kot po prvotni odpovedi.

10. Neutemljena je pavšalna revidentova navedba o nepravilnosti odločitve o odškodninskem zahtevku, saj je revizijsko sodišče ni moglo preizkusiti zaradi podobne pretirane splošnosti, kot ju ugotavljata sodišči glede utemeljevanja odškodninskega zahtevka.

11. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Prim. šesti odstavek 24. člena ZJU in prvi odstavek 39. člena ZJU.


Zveza:

ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8.
ZJU člen 24, 24/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYwMDI3