Sklep III Ips 195/2008

Jedro

V kolikor razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu (nadzornega sveta d. d.; pri d. o. o. smiselno družbenikov ali nadzornega sveta, če ga družba ima), se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Po nasprotnem razlogovanju velja tudi sledeče: v kolikor so razlogi za odpoklic v sklepu o odpoklicu navedeni, se domneva, da je bil organ vodenja oziroma njegov član odpoklican iz utemeljenih razlogov in mora za dokazovanje nasprotnega organ vodenja ali njegov član v sodnem postopku zatrjevati in dokazati, da razlog za odpoklic ni utemeljen.

Od nadzornega sveta d. d. (in analogno družbenikov d. o. o.) se ne zahteva, da bi razloge za odpoklic v sklepu opredelil tako podrobno, da bi morali vsebovati natančne navedbe o ravnanjih oziroma opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti. Povsem razumljivo pa ni mogoče pristati tudi na nasprotno skrajnost, ki bi dopuščala arbitrarnost s pavšalnim navajanjem razlogov za odpoklic, saj bi to lahko povzročilo pretirano trditveno in dokazno breme za organ vodenja oziroma njegovega člana, ki bi v skrajnem primeru moral dokazovati celotno svoje delovanje in sprejete poslovne odločitve.

Dokazovanje neobstoja razlogov, navedenih v sklepu o odpoklicu je stvar dokaznega postopka v posamični pravdi. Šele v primeru spora o upravičenosti do odpravnine, ki zahteva sodno presojo utemeljenosti razlogov za odpoklic, se namreč v okviru trditvene podlage zahteva konkretizacija tožnikovih ravnanj in poslovnih odločitev, ki so podlaga sprejetemu sklepu o odpoklicu. Le na ta način se lahko organ vodenja oziroma njegov član uspešno brani z dokazovanjem ravnanja, ki je skladno z njegovimi zakonskimi in pogodbenimi dolžnostmi ter poslovnimi običaji. Pri tem mora nujno veljati, da se presoja sodišč omeji izključno na razloge, ki so bili obravnavani na seji, ki je bila podlaga sprejetemu sklepu družbenikov oziroma nadzornega sveta. Zato družba v sodnem postopku ne more naknadno uveljavljati morebitnih razlogov za odpoklic, ki v sklepu o odpoklicu niso bili navedeni.

Navedba razlogov, kot so zapisani v predmetnem sklepu o odpoklicu, predstavlja le izpolnitev formalnega predpogoja za nadaljnjo materialnopravno presojo (ne)utemeljenosti razlogov za odpoklic. Šele z upoštevanjem in presojo navedb strank o konkretnih ravnanjih in sprejetih (poslovnih) odločitvah, ki naj bi pomenile ravnanje v skladu s predpisanimi dolžnostmi poslovodje, oziroma na nasprotni strani navedb o opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti pa je mogoča materialnopravna presoja, ali v sklepu navedeni razlogi predstavljajo (ne)utemeljene razloge za odpoklic tožeče stranke z mesta poslovodje družbe S. d. o. o.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku na plačilo 25.123,87 EUR v celoti ugodilo. Odločilo je, da tožniku kot poslovodji družbe S. d. o. o. pripada odpravnina po korporacijskopravnih pravilih, ker ga je tožena stranka kot ustanoviteljica družbe S. d. o. o. odpoklicala s funkcije poslovodje iz neutemeljenih razlogov. Razlogi za odpoklic, navedeni v sklepu nadzornega sveta tožene stranke z dne 15. 3. 2001, so po ugotovitvah sodišča prve stopnje pavšalni in presplošni, saj ne vsebujejo konkretnih ravnanj in opustitev, ki bi predstavljale utemeljene razloge za odpoklic.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je zaključku sodišča prve stopnje, da tožeči stranki odpravnina zaradi neutemeljenih razlogov za odpoklic pripada.

3. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Tožena stranka je z revizijo izpodbijala sodbo sodišča druge stopnje. Uveljavljala je zmotno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Osrednji revizijski očitek meri na zaključek sodišč druge in prve stopnje, da razlogi za odpoklic tožeče stranke z mesta poslovodje družbe S. d. o. o., navedeni v sklepu tožene stranke kot ustanovitelja družbe S. d. o. o., št. 1/2001 z dne 15. 3. 2001 (v nadaljevanju: Sklep o odpoklicu), ne ustrezajo kriteriju utemeljenih razlogov za odpoklic v smislu tretjega odstavka 449. člena ZGD in posledično tožeči stranki dajejo osnovo za prisojeno odpravnino. Po mnenju revidenta se sodišči nista opredelili do pravnega standarda glede obrazložitve razlogov za odpoklic tožeče stranke.

8. Vtoževani znesek je tožeča stranka izrecno vtoževala kot odpravnino zaradi neutemeljenega odpoklica s strani tožene stranke po določbah takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 s spremembami; v nadaljevanju: ZGD). V skladu z Zakonom o spremembah Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 20/98; v nadaljevanju: Novela ZGD-C), veljavnim tako v času imenovanja tožeče stranke na položaj poslovodje družbe S. d. o. o. dne 1. 2. 1999, kot tudi v času odpoklica dne 15. 3. 2001, je bila družba v primeru odpoklica brez utemeljenega razloga poslovodji dolžna izplačati odpravnino v višini največ 6-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je dosegel v zadnjih 12 mesecih, ko je opravljal funkcijo poslovodje, če je bil mandat poslovodje določen za štiri leta ali dalj.

9. Imenovanje in odpoklic poslovodje d. o. o. predstavljata začetek in konec korporacijskega razmerja med poslovodjo in družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Imenovanju poslovodje lahko sledi tudi sklenitev delovnega razmerja z družbo. A kljub temu, da sta vsebinsko tesno povezani (odpoklic je med drugim tudi razlog za prenehanje delovnega razmerja), gre za dve samostojni razmerji. Razlika je predvsem v tem, da v okviru korporacijskega razmerja ni mogoče v celoti uporabiti načel, ki veljajo v delovnem razmerju, kjer je primarno predvsem načelo varstva delavca kot šibkejše stranke.

10. To seveda ne pomeni, da je odpoklic po korporacijskih pravilih v popolnoma prosti presoji družbenikov. Podobno kot pri odpoklicu članov uprave oziroma upravnega odbora delniške družbe, kjer gre ravno tako za korporacijsko razmerje organa vodenja z gospodarsko družbo, morajo po analogiji tudi družbeniki d. o. o. opredeliti razloge za odpoklic v sklepu o odpoklicu. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča namreč velja pravilo, da v kolikor razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu (nadzornega sveta d. d.; pri d. o. o. smiselno družbenikov ali nadzornega sveta, če ga družba ima), se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov.(1) Po nasprotnem razlogovanju velja tudi sledeče: v kolikor so razlogi za odpoklic v sklepu o odpoklicu navedeni, se domneva, da je bil organ vodenja oziroma njegov član odpoklican iz utemeljenih razlogov in mora za dokazovanje nasprotnega organ vodenja ali njegov član v sodnem postopku zatrjevati in dokazati, da razlog za odpoklic ni utemeljen.

11. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča se od nadzornega sveta d. d. (in analogno družbenikov d. o. o.) ne zahteva, da bi razloge za odpoklic v sklepu opredelil tako podrobno, da bi morali vsebovati natančne navedbe o ravnanjih oziroma opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti. Povsem razumljivo pa ni mogoče pristati tudi na nasprotno skrajnost, ki bi dopuščala arbitrarnost s pavšalnim navajanjem razlogov za odpoklic, saj bi to lahko povzročilo pretirano trditveno in dokazno breme za organ vodenja oziroma njegovega člana, ki bi v skrajnem primeru moral dokazovati celotno svoje delovanje in sprejete poslovne odločitve. Na tako radikalno razporeditev dokaznega bremena tudi v korporacijskem razmerju ni mogoče pristati. V skladu z navedenim iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča sledi, da so razlogi, ki zadostijo standardu navedenosti v sklepu in proti katerim je sploh možno nasprotovanje, primeroma sledeči: - pomanjkljivost in nekvantificiranost sanacijskih ukrepov, nerazvidnost sanacije poslovne strategije, neustreznost spremljanja investicij,(2) nezmožnost učinkovitega vodenja poslov zaradi neusklajenosti skupnega delovanja med člani uprave,(3) kot tudi neuspešnost rezultatov poslovanja.(4)

12. Dokazovanje neobstoja razlogov, navedenih v sklepu, pa je stvar dokaznega postopka v posamični pravdi. Šele v primeru spora o upravičenosti do odpravnine, ki zahteva sodno presojo utemeljenosti razlogov za odpoklic, se namreč v okviru trditvene podlage zahteva konkretizacija tožnikovih ravnanj in poslovnih odločitev, ki so podlaga sprejetemu sklepu o odpoklicu. Le na ta način se lahko organ vodenja oziroma njegov član uspešno brani z dokazovanjem ravnanja, ki je skladno z njegovimi zakonskimi in pogodbenimi dolžnostmi ter poslovnimi običaji. Pri tem mora nujno veljati, da se presoja sodišč omeji izključno na razloge, ki so bili obravnavani na seji, ki je bila podlaga sprejetemu sklepu družbenikov oziroma nadzornega sveta. Zato družba v sodnem postopku ne more naknadno uveljavljati morebitnih razlogov za odpoklic, ki v sklepu o odpoklicu niso bili navedeni.

13. Glede na navedeno sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta v okviru materialnopravne presoje utemeljenosti razlogov za odpoklic tožnika kot poslovodje družbe S. d. o. o. kot trditveno podlago upoštevali le besedilo, s katerim so očitana tožnikova ravnanja in opustitve dolžnih ravnanj opisane v sklepu ustanovitelja z dne 15. 3. 2001. Navedba razlogov, kot so zapisani v predmetnem sklepu o odpoklicu, predstavlja le izpolnitev formalnega predpogoja za nadaljnjo materialnopravno presojo (ne)utemeljenosti razlogov za odpoklic. Šele z upoštevanjem in presojo navedb strank o konkretnih ravnanjih in sprejetih (poslovnih) odločitvah, ki naj bi pomenile ravnanje v skladu s predpisanimi dolžnostmi poslovodje, oziroma na nasprotni strani navedb o opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti pa je mogoča materialnopravna presoja, ali v sklepu navedeni razlogi predstavljajo (ne)utemeljene razloge za odpoklic tožeče stranke z mesta poslovodje družbe S. d. o. o. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sta tako sodišči druge in prve stopnje nepopolno ugotovili dejansko stanje, zato je bilo v skladu z določbo drugega odstavka 380. člena ZPP potrebno sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

14. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri presoji pravnega standarda utemeljenih razlogov za odpoklic upoštevati vse trditve (in le te) o okoliščinah konkretnega primera, ki so bile podlaga za sprejetje Sklepa o odpoklicu z dne 15. 3. 2001, ob dosledni uporabi določbe drugega odstavka 362. člena ZPP (v zvezi s 383. členom ZPP) o prekluziji navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov.

15. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena

ZPP.

---.---

Op. št. (1): Tako tudi Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 103/2004 z dne 9. 11. 2004.

Op. št. (2): Tako Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 554/207 z dne 7. 9. 2009.

Op. št. (3): Tako Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 264/2007 z dne 26. 1. 2009.

Op. št. (4): Tako Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 47/2001 z dne 29. 1. 2002.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 50/2000
• VSM sklep Cpg 523/95
• VSM Sodba I Cpg 220/2023