<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep VIII Ips 387/2009

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.387.2009
Evidenčna številka:VS3004960
Datum odločbe:05.09.2011
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 394/2009
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pokojnina - ponovna odmera pokojnine - vrednostni papirji - obnova postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg sodne presoje - upravna odločba - vezanost na vsebino upravne odločbe

Jedro

Sodni preizkus izpodbijanih odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je omejen z njuno vsebino, kar pomeni, da je predmet obravnavanega spora lahko izključno vprašanje, ali je odločitev tožene stranke o tožnikovem predlogu za obnovo postopka pravilna. Izven tega obsega sodne presoje ni mogoče širiti, zato tožnikove vloge v tem sporu ni mogoče presojati z vidika samostojne zahteve za ponovno odmero pokojnine.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje in 2. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje se razveljavita, vključno z odločitvijo o stroških postopka, ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z odločbo z dne 9. 8. 1999 je bila tožniku priznana pravica do starostne pokojnine od 28. 6. 1999 dalje. Dne 4. 2. 2004 je tožnik vložil predlog za ponovno odmero pokojnine, ker naj bi pri upokojitvi ne bile upoštevane delnice kot del njegovega dohodka. Tožena stranka je tožnikovo vlogo obravnavala kot zahtevo za ponovno odmero pokojnine in z odločbama z dne 18. 2. 2004 in 10. 9. 2004 vlogo zavrgla. Sodišče je ti odločbi odpravilo (Ps 2488/2004 z dne 9. 6. 2006 v zvezi z Psp 757/2006 z dne 31. 5. 2007) in toženi stranki naložilo, naj odloči o tožnikovi vlogi kot o predlogu za obnovo postopka v zvezi z odločbo z dne 9. 8. 1999. Tožena stranka je sodbo Psp 757/2006 izvršila tako, da je zahtevo z dne 4. 2. 2004 obravnavala kot predlog za obnovo in ga z odločbama z dne 6. 11. 2007 in 3. 6. 2008 zavrnila.

2. Tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 6. 11. 2007 in 3. 6. 2008, ter da se dovoli obnova postopka, končanega s pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 9. 8. 1999, je sodišče prve stopnje zavrnilo (1. točka izreka). Obrazložilo je, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka, saj bi dejstva in dokaze, na katere se tožnik sklicuje v predlogu za obnovo (t. j. v vlogi z dne 4. 2. 2004), lahko predložil že v pritožbenem postopku zoper odločbo o odmeri pokojnine z dne 9. 8. 1999. V nadaljevanju je sprejelo stališče, da tožena stranka še ni odločila o tožnikovi zahtevi za ponovno odmero pokojnine v zvezi z vštetjem plač, izplačanih v obliki vrednostnih papirjev, zato odločba z dne 9. 8. 1999 še ni postala pravnomočna. V 2. točki izreka je zato toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 60 dni izdati odločbo o zahtevi tožnika z dne 4. 2. 2004 in odločiti, ali se v pokojninsko osnovo vštejejo tudi zneski, ki so mu bili za obdobje od 1990 do 1993 izplačani v obliki vrednostnih papirjev - če bo ugotovilo, da se ti zneski vštevajo, mora v istem roku izdati novo odločbo o odmeri starostne pokojnine in tožniku izplačati že zapadle zneske razlike med novo ugotovljeno starostno pokojnino in že izplačano pokojnino, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (3. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče kršilo prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji). Ker je tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb v 1. točka izreka zavrnilo, ni imelo pravne podlage, da je toženi stranki v 2. točki izreka naložilo izdajo nove odločbe (kršitev 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Takšna odločitev je tudi sama s seboj v nasprotju in pomeni kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršeno je tudi določilo prvega odstavka 63. člena ZDSS-1. Tožena stranka z dokončno odločbo, ki je predmet tega postopka, o zahtevi z dne 4. 2. 2004 ni odločila kot o ponovni zahtevi za odmero pokojnine, temveč kot o predlogu za obnovo postopka. Iz tožbenega zahtevka izhaja, da je tožnik zahteval obnovo postopka, zato je sodišče navedbe iz tožbenega zahtevka o določitvi nove pokojninske osnove napačno obravnavalo kot samostojni zahtevek (2. točka izreka). Ker je bilo o pokojninski osnovi že pravnomočno odločeno z odločbo iz leta 1999, je podana kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev o tem, da je treba v pokojninsko osnovo všteti zneske, ki jih je tožnik v letih 1990 in 1991 prejel kot udeležbo na dobičku, je v nasprotju z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ – Ur. l. RS, št. 12/92 in nadaljnji), ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in nadaljnji) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP – Ur. l. RS, št. 80/99 in nadaljnji). Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podrejeno, da sodbi v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

5. Tožnik v odgovoru na revizijo navaja, da ta ni utemeljena in predlaga, naj jo Vrhovno sodišče zavrne.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). V obravnavani zadevi je predmet revizijskega preizkusa drugostopenjska sodba v zvezi z 2. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje.

8. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb, s katerima je tožena stranka odločila o vlogi tožnika z dne 4. 2. 2004, kar pomeni, da je odločbi štelo za zakoniti. Kljub temu je toženi stranki v 2. točki izreka naložilo, da naj v roku 60 dni o vlogi z dne 4. 2. 2004 ponovno odloči. Iz razlogov prvostopenjske sodbe, s katerimi se strinja tudi izpodbijana sodba, izhaja, da takšna odločitev temelji na sklepanju sodišča, da ima vloga z dne 4. 2. 2004 „dvojno pravno naravo“ in da je tožnik z njo uveljavljal dve, vsebinsko različni pravni zahtevi: tako predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega z odločbo z dne 9. 8. 1999, kot tudi samostojno zahtevo za ponovno odmero pokojnine. Takšno sklepanje ni pravilno. Za odločitev v tej zadevi je bistvenega pomena, da je bila tožena stranka dolžna vlogo z dne 4. 2. 2004 na podlagi pravnomočne sodbe Ps 2488/2004 (v zvezi z Psp 757/2006) obravnavati kot predlog za obnovo postopka, in sicer ji je bilo v izreku naloženo, da naj v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe z novim upravnim aktom odloči o predlogu tožnika za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 9. 8. 1999. Pravnomočno sodbo je izvršila in o predlogu za obnovo odločila z izpodbijanima odločbama z dne 6. 11. 2007 in 3. 6. 2008. Sodni preizkus navedenih odločb je omejen z njuno vsebino, kar pomeni, da je predmet obravnavanega spora lahko izključno vprašanje, ali je odločitev tožene stranke o predlogu za obnovo postopka pravilna. Izven tega obsega sodne presoje ni mogoče širiti, zato vloge z dne 4. 2. 2004 v tem sporu ni mogoče presojati z vidika samostojne zahteve za ponovno odmero pokojnine, kakor je to storilo sodišče prve stopnje v 2. točki izreka.

9. Revizija utemeljeno uveljavlja, da sta v izpodbijani sodbi kršeni določili 81. in 82. člena ZDSS-1, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Po prvem odstavku 81. člena ZDSS-1 sodišče s sodbo tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit, ter da je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit. Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, s katerimi je ta odločila o tožnikovi zahtevi z dne 4. 2. 2004, ter v zvezi s tem predlog za obnovo postopka odmere pokojnine v 1. točki izreka zavrnilo (torej je odločbi šteli za zakoniti), toženi stranki v 2. točki izreka ni moglo istočasno naložiti, da naj o zahtevi z dne 4. 2. 2004 izda upravni akt (82. člen ZDSS-1).

10. Ker sta si glede na zgoraj obrazloženo izrek v 1. in 2. točki prvostopenjske sodbe med seboj v nasprotju, je kot pravilno navaja revizija, poleg omenjene relativne kršitve podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbi nižjih sodišč v zvezi z izpodbijano 2. točko izreka prvostopenjske sodbe razveljavilo, ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče izhajati iz izhodišč v 8. točki tega sklepa in upoštevati, da je tožnikova zahteva z dne 4. 2. 2004 predstavljala predlog za obnovo postopka, kakor jo je tožena stranka tudi obravnavala. Ker je bil v 1. točki izreka prvostopenjske sodbe tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 6. 11. 2007 in 3. 6. 2008 in za dovolitev predloga za obnovo postopka zavrnjen, in ker tožnik takšne odločitve ni izpodbijal, je ta postala pravnomočna in predstavlja temelj za odločitev o še preostalem delu tožbenega zahtevka (o 3. in 4. točki), o katerem mora sodišče odločiti v ponovljenem postopku. Tožbeni zahtevek v 3. in 4. točki, kot ga je postavil tožnik v tožbi,(1) je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega dela sodbe samo nedopustno dopolnilo z zahtevo, da naj tožena stranka izda tožniku odločbo o njegovi zahtevi z dne 4. 2. 2004. Revizija zato utemeljeno opozarja, da se je tožbeni zahtevek v vseh točkah (tudi v 3. in 4.) nanašal na predlog za obnovo postopka, kar bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri odločanju.

12. Ker je Vrhovno sodišče ugodilo reviziji že iz zgoraj naštetih razlogov, ostale revizijske navedbe niso pomembne za odločitev, zato se do njih ni opredelilo (383. člen v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Tožbeni zahtevek se glasi: „1.) Odpravita se odločbi tožene stranke z dne 6. 11. 2007 in 3. 6. 2008. 2.) Dovoli se obnova postopka po pravnomočni odločbi tožene stranke z dne 9. 8. 1999. 3.) Tožniku se od 9. 8. 1999 dalje prizna in odmeri starostna pokojnina v znesku, določenem na podlagi najugodnejše desetletne pokojninske osnove, pri čemer se v izračun tega obdobja vštejejo neto oseben dohodek v skupnem znesku 128.091,30 SIT, prejet v letu 1990, v letu 1991 neto znesek plač 257.507,40 SIT, v letu 1992 bruto plače v skupnem znesku 1.316.763,50 SIT in bruto plače v skupnem znesku 1.342.960,00 SIT v letu 1993. 4.) O odmeri pokojnine iz 2. točke je tožena stranka dolžna odločiti s posebno odločbo v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe, v nadaljnjih 8 dneh pa tožniku izplačati zapadle in neizplačane zneske razlike med že izplačano pokojnino in na novo določeno pokojnino, upoštevaje vse uskladitve, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila.“


Zveza:

ZDSS-1 člen 81, 82.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.10.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU4ODkx