Sodba I Ips 23515/2010

Jedro

Opis kaznivega dejanja mora biti opredeljen z dejstvi in okoliščinami, ki konkretizirajo zakonske znake kaznivega dejanja.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrožnega sodišča v Celju K 228/47 z dne 5. 7. 1947 spremeni tako, da se obsojeni A. V. po 1. točki 358. člena ZKP

oprosti obtožbe,

da je v času od 22. 4. do 27. 4. 1947 kot član oborožene tolpe skupno z M. D. in L. I. – P.:

1. dne 22. 4. 1947 sodeloval pri roparskem napadu na KLO Sveti Jernej in dne 23. 4. 1947 pri roparskem napadu na KLO Ponikva s tem, da je stal na straži,

2. dne 24. 4. 1947 sodeloval pri roparskem napadu na posestvo G. pri Sveti Rozaliji in na posestvo R. v Vrbnem,

3. dne 25. 4. 1947 sodeloval pri izropanju zadružnih prostorov pri Svetem Jakobu,

4. dne 26. 4. 1947 sodeloval pri napadu aktivistov OF na Sveti Uršuli, kjer so proslavljali obletnico ustanovitve OF, s tem da je štirikrat ustrelil v zrak, - je torej z namenom, da bi se z nasiljem zrušila obstoječa državna ureditev FLRJ in da bi se spravila v nevarnost njena varnost na zunaj in temeljne demokratične, politične in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne, sodeloval v oboroženem uporu,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje iz prvega odstavka 2. člena iz 7. točke 3. člena ZKLD.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obsojenca in potrebni izdatki ter nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju je s sodbo K 228/47 z dne 4. 7. 1947 obsojenega A. V. spoznalo za krivega kaznivega dejanja iz prvega odstavka 2. člena in 7. točke 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD, Ur. l. FLRJ, št. 59 z dne 23. 7. 1946) ter mu izreklo po 4. členu istega zakona z uporabo določb 25. člena Zakona o vrstah kazni (ZVK, Ur. l. FLRJ, št. 66 z dne 16. 8. 1946) kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo petnajstih let ter izgubo političnih pravic iz 1. točke 8. člena ZVK za dobo nadaljnjih treh let. Odločilo je tudi, da mora povrniti stroške kazenskega postopka in izvršitve kazni, ki se izrečejo za neizterljive, oprostilo pa ga plačila povprečnine. V izrečeno kazen mu je vštelo pripor od 3. 4. 1947 dalje.

2. Zagovornik je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev kazenskega zakona in bistvenih kršitev postopka, ki jo je z vlogo z dne 9. 2. 2011 dopolnil. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije obsojenca zaradi kršitev kazenskega postopka in materialnega prava oprosti obtožbe.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru, podanem po drugem odstavku 423. člena ZKP, meni, da je zahtevi za varstvo zakonitosti potrebno pritrditi, pri čemer navaja storjene postopkovne kršitve in tudi kršitev kazenskega zakona.

4. Predlog vrhovne državne tožilke je Vrhovno sodišče vročilo obsojencu in zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

5. V tej zadevi je sodišče obsojenca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po prvem odstavku 2. člena in 7. točki 3. člena ZKLD. Po prvem odstavku 2. člena tega zakona se je štelo za kaznivo dejanje zoper narod in državo vsako dejanje, kateremu je bil cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ, ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne, federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast. Za storilca kaznivega dejanja po tej določbi je veljal tudi, kdor je med drugim organiziral oborožen upor ali je v njem sodeloval (7. točka 3. člena ZKLD).

6. Obsojencu je očitano, da je kot član oborožene tolpe v inkriminiranih dneh sodeloval pri roparskih napadih na KLO Sveti Jernej in Ponikva, na posestvi G. pri Sveti Rozaliji in R. v Vrbnem ter pri izropanju zadružnih prostorov pri Svetem Jakobu in pri napadu aktivistov OF na Sveti Uršuli. Očitek, ki je povezan s kršitvijo prvega odstavka 2. člena ZKLD, je v izreku napadene sodbe opredeljen le z abstraktnim besedilom, da je obsojenec ravnal z namenom nasilne zrušitve državne ureditve FLRJ in spravljanja v nevarnost njene varnosti na zunaj in temeljne demokratične, politične in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne.

7. Takšen opis kaznivega dejanja kot celota in tudi njegovi posamezni deli, dejanja pod točko 1., 2. in 3., bi sicer lahko bila pravno opredeljena kot premoženjski delikti, ne ustreza uveljavljenim kriterijem glede določenosti kaznivega dejanja. Že zakonik o sodnem kazenskem postopanju za Kraljevino SHS, (Ur. l., št. 432/109 z dne 31. 10. 1929 – ZSKP), ki so ga sodišča smela uporabljati na podlagi določb Odloka o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izvedenih med okupacijo po okupatorjih in njegovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku (Ur. l. DFJ, št. 4/45 z dne 3. 2. 1945) je v 2. točki prvega odstavka 202. paragrafa (postavitev pod obtožbo) predpisoval, da mora obtožnica vsebovati navedbo kaznivega dejanja z vsemi njegovimi zakonitimi znaki, ki so potrebni, da se uporabi posamezen predpis kazenskega zakona, navedbo časa in kraja izvršitve, predmet, na katerem, orodje, s katerim se je dejanje storilo, posledice, kakor tudi druge okolnosti, kolikor so potrebne, da se označi dejanje čim jasneje. Takšne sestavine je moral vsebovati tudi izrek razglašene sodbe (288. paragraf ZSKP) in njen pisni odpravek (292. paragraf ZSKP). Veljavni postopkovni zakon predpisuje na enak način vsebino obtožnice (2. točka prvega odstavka 269. člena ZKP) in vsebino izreka sodbe ter pisnega odpravka (359. in 364. člen ZKP).

8. Opis posameznih obsojenčevih dejanj sicer vsebuje čas in kraj njihove izvršitve in trditev o sodelovanju v roparskih napadih in napadu na aktiviste OF s streli v zrak, ne pa tudi ostalih sestavin, ki bi omogočale sklepanje, za katera konkretna dejanja je v resnici šlo (točka 1., 2. in 3. izreka). Ni opredeljeno, s čim in na kakšen način so bili izvršeni roparski napadi in kateri predmeti so bili prisvojeni in odnešeni in kakšna je bila njihova vrednost. Tudi namen delovanja proti državni ureditvi ni opredeljen z dejstvi in okoliščinami, ki konkretizirajo zakonske znake iz prvega odstavka 2. člena ZKLD. Gre le za povzetek golega zakonskega besedila. Dejanje, opisano pod točko 4. izreka napadene sodbe, pa samo po sebi glede na način njegove izvršitve tudi nima znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja.

9. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in napadeno sodbo spremenilo tako, da je obsojenca po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za obravnavano kaznivo dejanje ter odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun (prvi odstavek 96. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 23543/2010
• Sodba I Ips 83/95
• Sodba I Ips 53/2009