Sklep VIII Ips 462/2009

Jedro

V predmetni zadevi je obseg z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejen na odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Ne gre torej za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, pač pa glede na to, da je v reviziji predmet spora le še odškodnina, za premoženjski socialni spor. Glede na določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1 bi bila v predmetni zadevi revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke, št. 4046196 z dne 11. 10. 2007, za odmero pokojnine od dneva upokojitve, to je 21. 3. 1995 dalje, glede na pokojninsko osnovo, ki je bila ugotovljena z odločbo tožene stranke, št. 1 4 4046196 z dne 10. 4. 2007, ter za izplačilo premalo izplačanih zneskov pokojnine v času od 21. 3. 1995 do 31. 5. 2006, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je bila tožnici starostna pokojnina že pravnomočno odmerjena, ker pa je tožnica zahtevala, da se plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev v letu 1990, upoštevajo v pokojninsko osnovo, ji je bila starostna pokojnina na novo odmerjena. Sodišče je sicer presodilo, da za ponovno odmero že pravnomočno priznane pokojnine ni pravne podlage, saj niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka, vendar pa glede na določbo tretjega odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), ni moglo odločiti v škodo tožnice, ki je uveljavljala sodno varstvo. Ker pa je tožena stranka tožnici kljub temu – ob dejstvu, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) ponovne odmere pokojnine tudi ne predvideva – na novo odmerila starostno pokojnino s pričetkom izplačevanja od 1. 6. 2006 dalje, ni podlage za novo odmero pokojnine že od 21. 3. 1995 dalje. Glede na navedbe tožnice, da ji je zaradi ravnanja tožene stranke nastala škoda in da je bila tožena stranka zaradi nepriznanja pokojnine za nazaj tudi neupravičeno obogatena, je sodišče tožničin zahtevek za plačilo premalo izplačanih zneskov pokojnine presojalo še na podlagi pravil o odškodninski odgovornosti ter z vidika neupravičene obogatitve ter ga kot neutemeljenega zavrnilo tudi na teh pravnih podlagah. Zavzelo je stališče, da niso izpolnjene vse temeljne predpostavke civilnega delikta, ki morajo biti kumulativno podane, saj ni moč ugotoviti niti nedopustnega ravnanja tožene stranke niti pravno priznane škode, prav tako pa ni prišlo do neupravičene obogatitve na strani tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, zato je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali njenih navedb, da ji je tožena stranka s svojim ravnanjem povzročila pravno priznano škodo, ter jih ponavlja. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. V skladu z določbami prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva je na podlagi 4. točke 31. člena ZDSS-1 revizija razen v sporih, ki jih ta zakonska določba izrecno izvzema, vedno dovoljena. Drugače pa je v premoženjskih socialnih sporih, v katerih je na podlagi 1. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP.

5. V predmetni zadevi je obseg z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejen na odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Ne gre torej za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, pač pa glede na to, da je v reviziji predmet spora le še odškodnina, za premoženjski socialni spor. Glede na določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1 bi bila v predmetni zadevi revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah ZPP.

6. Novela ZPP-D je začela veljati 1. 10. 2008. Po prehodnih določbah 130. člena novele se spremenjena ureditev revizije uporablja v tistih zadevah, v katerih se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal po uveljavitvi novele. V obravnavani zadevi to pomeni za revizijo tožnice uporabo spremenjenih določb, saj je sodišče prve stopnje sodbo izdalo 15. 5. 2009. Po spremenjeni ureditvi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), sicer pa le, če jo v skladu s 367. a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek istega člena).

7. V primerih, kot je obravnavani, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, mora tožeča stranka, zaradi zagotovitve pravice do revizije, že v tožbi navesti vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 44. člena ZPP). Tožnica je v svoji tožbi ocenila, da znaša vtoževana razlika v pokojnini 150 EUR mesečno. Upoštevaje celotno sporno obdobje tako vrednost spornega predmeta za odškodninski tožbeni zahtevek znaša 20.250 EUR, kar pomeni, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega praga dovoljenosti revizije. Ker v takem primeru revizija niti po ZDSS-1 niti po ZPP ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

12.10.2011

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 383/2009
• Sodba VIII Ips 229/2010
• Sodba VIII Ips 101/2009