Sodba G 29/2010

Jedro

Prepoved usklajenega delovanja predstavlja zapisano pravilo, ki ga je treba razlagati elastično, vendar enoznačno. V nasprotnem primeru bi namreč izgubilo naravo in moč predpisa: na podlagi pravila ne bi bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja.

Vrhovno sodišče kot pravilno sprejema razlago Agencije, da »so se za družbo in za njene delničarje začele uporabljati določbe ZPre-1 šele z novelo Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 68/08 – ZPre-1B), ki je stopila v veljavo 9. 7. 2008. To pa pomeni, da so lahko delničarji v družbi pred tem datumom pridobili deleže glasovalnih pravic, ki so višji od 25-odstotkov, pa zanje ni nastopila obveznost izstavitve prevzemne ponudbe. Ta obveznost bi zanje nastopila šele, ko bi se delež glasovalnih pravic, skladno s 6. členom ZPre-1B, povečal (s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1). Iz dejanskih ugotovitev Agencije namreč izhaja, da se krogu oseb, ki delujejo usklajeno od januarja 2007, delež glasovalnih pravic v družbi ni povečal, saj »nihče od navedenih oseb ni pridobil nobene nove glasovalne pravice v družbi (razvidno iz podatkov KDD).

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je zavrnila zahtevek tožeče stranke na izdajo ugotovitvene in prepovedne odločbe iz tretjega odstavka(1) (v povezavi s prvim odstavkom(2)) 64. člena Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1). V razlogih se je sklicevala predvsem na določbo 6. člena(3) (4) Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPre-1 (v nadaljevanju ZPre-1B) ter na izjemo iz 4. točke prvega odstavka 22. člena ZPre-1(5), v zvezi s katero se je sklicevala tudi na domnevo iz drugega odstavka 530. člena(6) (v povezavi z drugim odstavkom 529. člena(7)) Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o koncernsko povezani obvladujoči (C. d. o. o.) in odvisni družbi (M. d. o. o.).

2. Zato je tožnica

v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZPre-1 začela postopek sodnega varstva, v katerem je s tožbo pri Vrhovnem sodišču zahtevala odpravo izpodbijane odločbe (z vrnitvijo zadeve Agenciji v ponoven postopek) in povrnitev stroškov postopka (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila).

3. Tožena stranka je na tožbo odgovorila. Kot neutemeljene je prerekala tožbene navedbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Postopek odločanja Agencije v posamičnih zadevah.

4. Zadeve, v katerih odloča Agencija, so specifične in se po svoji pravni naravi razlikujejo od drugih (praviloma) upravnih zadev, v katerih odločajo pristojni organi z uporabo določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Gre za odločanje v zadevah v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, ki ga opravlja Agencija (prvi odstavek njegovega 70. člena), v katerem se ugotovi doseganje prevzemnega praga oziroma prepove uresničevanje glasovalnih pravic (tretji odstavek 64. člena Zpre-1).

5. Pri odločanju v posamičnih zadevah po ZPre-1 se uporabljajo posebna pravila (prvi odstavek 551. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI)). Če v 551. - 555. členu ZTFI ni določeno drugače, pa se uporabljajo druge določbe 14. poglavja ZTFI – o 'Postopku odločanja Agencije v posamičnih zadevah' (drugi odstavek 551. člena ZTFI).

Postopek sodnega varstva.

6. Postopek sodnega varstva po ZTFI je spor o zakonitosti odločbe Agencije, za katerega je značilno, da je dejansko stanje praviloma ugotovljeno že v postopku pred Agencijo (strokovnim organom, posebej ustanovljenim z zakonom), ki na ugotovljeno dejansko stanje uporabi materialno pravo (strokovna pravila) in v predpisanem postopku izda odločbo (ki je predmet izpodbijanja v sodnem postopku).

7. V upravnem sporu o zakonitosti Vrhovno sodišče preizkusi odločbo Agencije glede pravilnosti (v postopku odločanja Agencije) ugotovljenega dejanskega stanja ter glede pravilnosti uporabe procesnega in materialnega prava, s tem, da izpodbijano odločbo preizkusi le v mejah tožbenega zahtevka in razlogov, navedenih v tožbi (512. člen ZTFI). Po uradni dolžnosti pazi le na bistvene postopkovne kršitve iz tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Seja/obravnava.

8. V postopku sodnega varstva Vrhovno sodišče odloča praviloma brez obravnave. Zato je o tej zadevi odločilo na seji. Dokazi, ki so bistveni za ugotovitev odločilnih dejstev, so bili namreč že izvedeni v postopku pred Agencijo (drugi odstavek 551. člena ZTFI v povezavi z drugim odstavkom 506. člena ZTFI in drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

Preizkus izpodbijane odločbe.

9. Vrhovno sodišče je pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe najprej s formalne plati preizkusilo, ali je bil postopek pred Agencijo izveden v skladu s posebnimi določbami ZTFI oziroma v skladu z določbami splošnih upravnih predpisov, ki se uporabljajo podredno in smiselno (drugi odstavek 551. člena ZTFI v zvezi z drugim odstavkom 496. člena ZTFI). Pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe z materialne plati pa je (v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, navedenih v tožbi) preizkusilo, ali je bilo v izpodbijani odločbi dejansko stanje ugotovljeno pravilno in ali izpodbijana odločba temelji na ustreznem materialnem predpisu.

10. Tožnica je očitala Agenciji, da se ni opredelila do vseh podlag, ki jih je navedla za utemeljenost svojega zahtevka, konkretno do »usklajenega delovanja pri uresničevanju upravljalskih upravičenj iz delnic družbe A. d.d.«. V zvezi s tem je navedla dva različna dejanska stanova: (1) dejanski stan usklajenega glasovanja udeležencev (tudi M. d. o. o.) na skupščini A. d. d. dne 1. 3. 2010, na podlagi izrecnega predhodnega dogovora; ter (2) dejanski stan zbiranja pooblastil s strani M. J. (slednje naj bi predstavljalo prikrit sporazum o usklajenem delovanju delničarjev, katerega cilj naj bi bila utrditev kontrole nad A. d. d.(8)). Vendar pa ni pravno pomembno za kakšno obliko usklajenega delovanja (iz 8. člena ZPre-1) je konkretno šlo, saj izjema iz 4. točke prvega odstavka 22. člena ZPre-1 velja za »osebe, ki so [prvi odstavek 8. člena ZPre-1] ali za katere se šteje, da so pri [prevzemni ponudbi] delovale usklajeno [drugi in osmi odstavek 8. člena ZPre-1]«, kakor tudi za »koncernsko povezane družbe [tretji odstavek 8. člena ZPre-1]«, torej za vse osebe, ki so (dokazano) delovale usklajeno ali pa se zanje (izpodbitno ali neizpodbitno) domneva, da so delovale usklajeno. S tem, da je domneva o usklajenem delovanju odvisne (glej četrti odstavek 8. člena ZPre-1) in obvladujoče družbe (glej peti odstavek 8. člena ZPre-1) neizpodbojna, medtem ko tožnica ni izpodbijala ugotovitev Agencije o usklajenem delovanju »družb I.d.o.o., C. d.o.o., H. d.o.o. ter I. B., J. H. in J. K.« (glej 16. točko obrazložitve izpodbijane odločbe in prvi odstavek II. točke tožbe).

11. Prepoved usklajenega delovanja predstavlja zapisano pravilo, ki ga je treba razlagati elastično, vendar enoznačno. V nasprotnem primeru bi namreč izgubilo naravo in moč predpisa: na podlagi pravila ne bi bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja. Razlago pravila iz 4. točke prvega odstavka 22. člena ZPre-1, ki jo podala institucija, ki je pooblaščena za nadzor nad izvajanjem tega zakona, je v postopku sodnega varstva preizkusilo Vrhovno sodišče in ugotovilo, da je Agencija sporno izjemo razlagala na način, ki je v skladu z zakonskim besedilom. To pa posledično pomeni, da tožnica ni uspela z njenim drugačnim tolmačenjem.

12. Vrhovno sodišče tako kljub temu, da ni bila izvedena prevzemna ponudba, pritrjuje razlagi Agencije, da »se zaradi prenosa delnic A. d.d. z obvladujoče osebe C. d.o.o. na odvisno družbo M. d.o.o. kontrola nad »upravljanjem« z delnicami A. d.d. ni v ničemer spremenila – odločitve v M. d.o.o. glede načina glasovanja z delnicami A. d.d. še vedno sprejema C. d.o.o.«, da »je s prenosom prišlo zgolj do formalne spremembe lastništva« (glej 25. točko obrazložitve izpodbijane odločbe). C. d. o. o. je namreč delnice A. d. d. pridobila, preden se je za A. d. d. kot ciljno družbo začel uporabljati ZPre-1 (9. 7. 2008, z uveljavitvijo ZPre-1B).(9) Pa tudi pravni položaj malih delničarjev A. d. d. se z ustanovitvijo M. d. o. o. (14. 9. 2009), ki je bila (in je še vedno) v 100% lasti C. d. o. o., ni v ničemer spremenil.(10)

13. Tožnica je sicer zatrjevala, da se je z ustanovitvijo M. d. o. o. njen položaj »na več nivojih poslabšal, saj je dejansko izgubila vsakršen dejanski vpliv na uveljavljanje pravic iz delnic družbe A. d.d.«. Vendar pa iz dejanskih ugotovitev Agencije izhaja, da »je v družbi C. d.o.o. več družbenikov, pri čemer, če se seštejejo zgolj poslovni deleži I. B., družbe H. d.o.o., J. H. in J. K. (torej oseb, ki so tudi sami delničarji A. d.d in delujejo usklajeno v tej družbi), je ta 59,37-odstotni«, kar »pomeni, da so lahko zgolj te osebe, tako januarja 2007 kot tudi danes [27. 7. 2010, ko je bila izdana izpodbijana odločba], s svojimi glasovi na skupščini družbe C. d.o.o. dosegli sprejem vseh sklepov, ki se sprejemajo z navadno večino, torej mimo volje družbe L. d.o.o., ki je imetnik 32-odstotnega poslovnega deleža družbe C. d.o.o.«, s tem, da »je družba M. d.o.o. v 100-odstotni lasti družbe M. d.o.o.« in da »torej družba C. d.o.o. v celoti obvladuje družbo C. d.o.o. in posledično sprejema tudi pomembnejše poslovne odločitve«, tudi »sklep o tem, na kakšen način se bo na skupščini delničarjev M. d.d. glasovalo z delnicami oznake M.« (glej 19. točko obrazložitve izpodbijane odločbe).

14. Vrhovno sodišče končno kot pravilno sprejema razlago Agencije, da »so se za družbo A. d.d. in za njene delničarje [ne glede na Avtentično razlago drugega odstavka 75. člena in 63. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena ZPre-1 (Uradni list RS, št. 35/2011) – opomba Vrhovnega sodišča] začele uporabljati določbe ZPre-1 šele z novelo Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 68/08 – ZPre-1B)(11), ki je stopila v veljavo 9. 7. 2008. To pa pomeni, da so lahko delničarji v družbi A. d.d. pred tem datumom pridobili deleže glasovalnih pravic, ki so višji od 25-odstotkov, pa zanje ni nastopila obveznost izstavitve prevzemne ponudbe. Tako je skupina delničarjev A. d.d., to so I. d.o.o., C. d.o.o., H. d.o.o. ter I. B., J. H. in J. K., ki so tudi na dan 9. 7. 2008 delovali usklajeno, in bili imetniki skupaj 60,05-odstotnega deleža delnic z glasovalno pravico v A. d.d., do takšnega deleža prišli na zakonit način, brez obveznosti dati prevzemno ponudbo. Ta obveznost bi zanje nastopila šele, ko bi se delež glasovalnih pravic, skladno s 6. členom ZPre-1B, povečal – torej bi moralo priti do pridobitve vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1« (glej 17. točko obrazložitve izpodbijane odločbe).(12) Iz dejanskih ugotovitev Agencije namreč izhaja, da se krogu oseb, ki delujejo usklajeno od januarja 2007, delež glasovalnih pravic v A. d. d. ni povečal, saj »nihče od navedenih oseb ni pridobil nobene nove glasovalne pravice v A. d.d. (razvidno iz podatkov KDD)« (glej 17. točko obrazložitve izpodbijane odločbe).

Odločitev o tožbi.

15. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste navedbe, ki so bile bistvenega pomena za odločitev. Iz njegovih odgovorov izhaja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je Vrhovno sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 515. člena ZTFI v povezavi z drugim odstavkom 506. člena ZTFI in prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških postopka.

16. Ker je Vrhovno sodišče v tem postopku odločalo le o zakonitosti izpodbijane odločbe, je o stroških postopka odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, tako, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): »(3) Agencija po uradni dolžnosti ali na zahtevek oseb, ki lahko po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, vložijo tožbo iz prvega odstavka tega člena, z odločbo:

1. ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, oziroma

2. prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbi uresničitev teh pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija, določena v prejšnjem členu.«

Op. št. (2): »(1) Če je ciljna družba prevzemniku omogočila uresničevanje glasovalnih pravic v nasprotju z določbami prejšnjega člena in je bil zato sprejet sklep skupščine te družbe, ki ne bi bil sprejet, če oddani glasovi prevzemnika ne bi bili upoštevani, lahko tožbo za razveljavitev sklepa skupščine in morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov proti ciljni družbi in proti prevzemniku poleg oseb, ki lahko po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, vložijo izpodbojno tožbo, vloži tudi [A]gencija. Agencija je oproščena plačila sodnih taks.«

Op. št. (3): »Če na dan uveljavitve tega zakona [9. 7. 2008] oseba sama ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno, dosega ali presega prevzemni prag v ciljni družbi iz drugega odstavka 4. člena zakona in ne dosega ali presega končnega prevzemnega praga, mora dati prevzemno ponudbo, če namerava po uveljavitvi tega zakona pridobiti vrednostne papirje, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic po 6. členu zakona, in če se s tem poveča njen delež glasovalnih pravic.«

Op. št. (4): Glede razlage 6. člena ZPre-1B glej sodbo naslovnega sodišča G 20/2009 z dne 28. 3. 2011.

Op. št. (5): »(1) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga je dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev:

4. zaradi prenosa vrednostnih papirjev s prevzemnika po izvedeni prevzemni ponudbi na osebe, ki so ali za katere se šteje, da so pri njej delovale usklajeno, ali na koncernsko povezane družbe.«

Op. št. (6): »(1) Koncern sestavljajo:

- ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe (dejanski koncern);

- družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju (pogodbeni koncern), ali

- pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne (koncern z razmerjem enakopravnosti).

(2) Domneva se, da je odvisna družba z obvladujočo družbo koncern.

(3) V koncern vključene in z enotnim vodstvom povezane družbe so koncernske družbe.«

Op. št. (7): »(1) Odvisna družba je pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba (obvladujoča družba).

(2) Domneva se, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež.«

Op. št. (8): »Kontrola družbe .. pomeni izvrševanje upravičenj, ki izhajajo iz kapitalskega deleža, posesti delnic. Uresničuje se tudi s pomočjo drugih pravnih institutov, kot so delniški sporazumi, glasovanje po pooblaščencih in drugo ter prek vseh organov v upravljalski strukturi družbe, vključno s skupščino, nadzornim svetom in upravo. Izhajajoč iz ……. definicije prevzema družbe, želi torej prevzeti prevzemnik tolikšen kapitalski delež, ki mu zagotavlja kontrolo te družbe, in s tem na podlagi upravičenj iz kontrolnega deleža pridobiti odločilen vpliv na vodenje družbe, tako na skupščini družbe kot tudi pri dnevnem vodenju s strani uprave« (iz Uvodnih pojasnil prof. dr. Marijana Kocbeka k Zakonu o prevzemih (ZPre-1), GV Založba, Ljubljana 2006, 1.4. Razmerje med kontrolo, upravljanjem in prevzemom delniške družbe, str. 22-23).

Op. št. (9): Glej tudi 14. točko obrazložitve predmetne sodbe.

Op. št. (10): Glej tudi 13. točko obrazložitve predmetne sodbe.

Op. št. (11): Z njo je bilo določeno, da se določbe ZPre-1 uporabljajo tudi za ciljno družbo, organizirano kot delniška družba, s katere delnicami se na organiziranem trgu ne trguje, če imajo »več kot 4 milijone eurov celotnega kapitala« (glej drugi odstavek njegovega 4. člena), ki je za MENINA d. d. razviden iz letnih poročil za leti 2008 in 2009 (glej 3. točko obrazložitve izpodbijane odločbe).

Op. št. (12): Določba 6. člena ZPre-1B »zahteva izpolnitev dveh kumulativnih pogojev za obvezno prevzemno ponudbo. Poleg namere prevzemnika po pridobivanju vrednostnih papirjev, ki se upoštevajo pri določanju deleža glasovalnih pravic, mora priti tudi do povečanja deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi« (iz 11. točke obrazložitve sodbe naslovnega sodišča G 20/2009 z dne 28. 3. 2011).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2011

Podobni dokumenti:

• Sklep G 16/2008
• UPRS Sodba I U 1390/2019-50
• Sodba in sklep III Ips 1/2008