Sodba G 44/2010

Jedro

Postopek nadzora z izrekom ukrepa se začne po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ki je v zagotavljanju zaupanja uporabnikov v strokovnost in visoko kakovost opravljenega dela pooblaščenih ocenjevalcev. Navedeno pomeni, da Agencija v okviru svojih pooblastil samostojno presoja, ali bo na podlagi okoliščin, s katerimi se seznani, začela postopek po uradni dolžnosti, ter da druge osebe nimajo pravnega sredstva, s katerim bi lahko izsilile začetek postopka nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci.

Čeprav se postopek nadzora opravi v zvezi s konkretnim poročilom o oceni vrednosti, se pri tem ne odloča o obstoju ali neobstoju nekega dejstva - kršitve pravil ocenjevanja vrednosti, temveč o izreku ukrepa opomina ali odvzemu dovoljenja pooblaščenemu ocenjevalcu, pri čemer pa se v že izdelano poročilo o oceni vrednosti ne posega.

Izrek

Tožba se zavrne.

Tožeča stranka sama trpi stroške postopka v zvezi s tožbo.

Obrazložitev

1. Tožena stranka (Agencija za javni nadzor nad revidiranjem) je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog tožeče stranke za nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci z dne 31. 5. 2010. Svojo odločitev je oprla na četrti odstavek 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 102. člena Zakona o revidiranju (Ur. l. RS, št. 65/2008, v nadaljevanju ZRev-2), v skladu s katero organ, ki je dobil vlogo, pa ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, brez odlašanja izda sklep o zavrženju vloge zaradi nepristojnosti.

2. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka tudi stranka v postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine na podlagi 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ter da naj bi po mnenju tožeče stranke pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij in sodna izvedenka za ekonomijo in finance B. A. z izvedenskim mnenjem z dne 14. 12. 2009, izdelanim v sodnem postopku, kršila pravila ocenjevanja vrednosti. Tožeča stranka je zato predlagala toženi stranki, da na podlagi 93. člena ZRev-2 opravi pregled izvedenskega mnenja z dne 14. 12. 2009, kot tudi pregled poročila o oceni vrednosti za namen določitve primerne odpravnine za izključitev manjšinskih delničarjev z dne 11. 6. 2007, ki so ga po naročilu družbe D. d.d. izdelali pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij M. K., mag. K. L. in U. P., nato pa ugotovi, katero izmed obeh poročil je izdelano v skladu z 88. členom ZRev-2. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu odgovorila, da ni pristojna za ugotavljanje ustreznosti izvedenskega mnenja ter da tožeča stranka to mnenje lahko izpodbija v sodnem postopku.

3. Proti izpodbijanemu sklepu je tožeča stranka začela postopek sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem. S tožbo je iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predlagala, naj se odločba odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Kot neutemeljene je prerekala navedbe tožeče stranke in predlagala zavrnitev tožbe.

5. Postopek sodnega varstva po ZRev-2 je spor o zakonitosti odločbe Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. V upravnem sporu Vrhovno sodišče preizkusi odločbo tožene stranke glede pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava ter glede pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, s tem da izpodbijano odločbo preizkusi le v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi. Po uradni dolžnosti pazi le na bistvene kršitve določb postopka iz zakona, ki ureja upravni spor.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Tožeča stranka je v tožbi vztrajala, da je predlagala, da se na podlagi 93. člena ZRev-2 opravi nadzor s pregledom izvedenskega mnenja z dne 14. 12. 2009 in poročila o oceni vrednosti z dne 11. 6. 2007 ter da se v primeru kršitev izreče z zakonom določena sankcija, za kar naj bi bila tožena stranka tudi pristojna.

8. Nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci v skladu z določbami ZRev-2 opravljata Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljevanju Inštitut) in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju Agencija) kot nadzorna organa (33. točka 3. člena ZRev-2), vsak v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu (6. člen ZRev-2 v zvezi z drugim odstavkom 33. člena ZRev-2). Zakon predvideva različne oblike nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci (93. oziroma 122. člen ZRev-2), pri čemer Agencija odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi pooblaščenega ocenjevalca zgolj v primeru nadzora z izrekanjem ukrepov po tem zakonu (97. člen ZRev-2). Opomin (101. člen ZRev-2) ali odvzem dovoljenja (99. in 100. člen ZRev-2) kot ukrep nadzora lahko med drugim izreče, če ugotovi, da je pooblaščeni ocenjevalec kršil pravila ocenjevanja vrednosti, kot so opredeljena v 88. členu Zrev-2.

9. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da ta ni pristojna opravljati nadzora kot arbiter v zvezi z mnenji, pridobljenimi in obravnavanimi v drugih postopkih. Vendar pa na podlagi zaključka tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da ni pristojna za ugotavljanje ustreznosti izvedenskega mnenja, še ni mogoče napraviti sklepa, da ni podana pristojnost tožene stranke za nadzor z izrekom ukrepa po ZRev-2. Ker je tožena stranka pristojna za nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci (33., 93. in 97. člen ZRev-2), to pa je tisto, kar je predlagala tožeča stranka, je tožena stranka s tem, ko je svojo odločitev odprla na četrti odstavek 65. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 102. člena ZRev-2, kršila določbe postopka in je zato sklep o zavrženju predloga tožeče stranke za nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci z dne 31. 5. 2010 nepravilen.

10. Ne glede na to Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogov za ugoditev tožbi ni, saj izpodbijani sklep ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist.

11. Postopek nadzora z izrekom ukrepa se začne po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ki je v zagotavljanju zaupanja uporabnikov v strokovnost in visoko kakovost opravljenega dela pooblaščenih ocenjevalcev. Navedeno pomeni, da Agencija v okviru svojih pooblastil samostojno presoja (tretji odstavek 18. člena ZRev-2), ali bo na podlagi okoliščin, s katerimi se seznani, začela postopek po uradni dolžnosti (126. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 102. člena ZRev-2), ter da druge osebe nimajo pravnega sredstva, s katerim bi lahko izsilile začetek postopka nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci. Druge osebe imajo v skladu s sedmim odstavkom 82. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 102. člena ZRev-2 le pravico zahtevati obvestila o poteku postopka, kar vključuje tudi informacijo o morebitnem začetku postopka po uradni dolžnosti. Prav tako pa mora Agencija kot nosilka javnih pooblastil odgovarjati na prejete dopise (18. člen v zvezi z drugim odstavkom 1. člena Uredbe o upravnem poslovanju).

12. V primeru, kot je obravnavani, je zato edina dolžnost tožene stranke ta, da odgovori na dopise oziroma predlog tožeče stranke za nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci z dne 31. 5. 2010 oziroma da odgovori na morebitno zahtevo po obvestitvi o poteku postopka. Posledično se izkaže, da je bila izdaja izpodbijanega sklepa odveč, saj bi bila tožena stranka dolžna izdati sklep zgolj v primeru, če bi zavrnila zahtevo druge osebe, da se jo obvesti o poteku postopka (osmi odstavek 82. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 102. člena ZRev-2), česar pa tožeča stranka ne zatrjuje.

13. Poleg tega Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka niti nima pravnega interesa, da bi bila udeležena v morebitnem postopku nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci, saj to, kar izpostavlja v tožbi, da želi doseči v postopku pred toženo stranko - primerjavo izvedenskega mnenja z dne 14. 12. 2009 s poročilom o oceni vrednosti z dne 11. 6. 2007 - lahko doseže v postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine na podlagi 388. člena ZGD-1. Sodišče je namreč tisto, ki bo presodilo dokazno vrednost enega in drugega dokumenta. S tem ko lahko tožeča stranka v okviru postopka pred sodiščem izpodbija izvedeniško mnenje z dne 11. 6. 2007, s katerim se ne strinja, pa so njene koristi zaščitene. Vrhovno sodišče pri tem poudarja, da se postopki nadzora z izrekanjem ukrepov opomina ali odvzema dovoljena po ZRev-2 razlikujejo od postopkov, ki tečejo po uradni dolžnosti na nekaterih drugih upravnih področjih (npr. inšpekcijskih postopkov(1)). Čeprav se postopek nadzora opravi v zvezi s konkretnim poročilom o oceni vrednosti, se pri tem ne odloča o obstoju ali neobstoju nekega dejstva - kršitve pravil ocenjevanja vrednosti, temveč o izreku ukrepa opomina ali odvzemu dovoljenja pooblaščenemu ocenjevalcu, pri čemer pa se v že izdelano poročilo o oceni vrednosti ne posega.

14. Ker ugotovljena nepravilnost tožene stranke glede izdaje sklepa o zavrženju predloga tožeče stranke zaradi nepristojnosti ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, saj se postopki nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci začnejo po uradni dolžnosti, tožeča stranka pa lahko svoj interes uveljavlja in zaščiti v sodnem postopku preizkusa denarne odpravnine na podlagi 388. člena ZGD-1, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1).

15. Tožeča stranka s tožbo ni uspela, zato na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 sama trpi stroške postopka v zvezi s tožbo.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj odločbo US RS Up-2411/06 z dne 22. 5. 2008.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1683/2016-16
• Sodba I Up 346/2003
• UPRS Sodba I U 1686/2016-17