<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba VIII Ips 66/2010

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.66.2010
Evidenčna številka:VS3004850
Datum odločbe:07.06.2011
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 271/2009
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:konkretizacija revizijskih razlogov

Jedro

Zaradi narave revizije, kot izrednega pravnega sredstva, morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera kršitev se zatrjuje), ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 9875352 z dne 9. 7. 2007 in št. 14 9875352 z dne 16. 4. 2007, za priznanje pravice do predčasne pokojnine od 1. 7. 1992 po 6. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ, Ur. l. RS, št. 49/98 in naslednji) in za plačilo zamudnih obresti na mesečne zneske pokojnine, ki so zapadli v plačilo od 30. 12. 1992 do 18. 7. 1998 od zapadlosti do plačila. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku priznala pravico do predčasne pokojnine za čas od 18. 7. 1998 dalje, na podlagi zahteve za plačilo pokojnine po 1. členu ZPIZVZ pa z izpodbijano odločbo od 31. 12. 1992 dalje po 8. členu ZPIZVZ. Ker tožnik ni upravičenec iz 1., 2. in 4. člena ZPIZVZ, do odmere po 6. členu ZPIZVZ ni upravičen. Za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlih zneskov niso izpolnjeni pogoji, saj je tožnik zahtevek za odmero pokojnine na podlagi novele ZPIZVZ vložil šele 4. 12. 2006.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja „vse pritožbene razloge“, nato pa navaja, da se „revizijski razlogi uveljavljajo le nasproti izreku in tistim delom obrazložitve, v katerih izpodbijana sodba razsoja o tem, kar je bilo v tem primeru sporno – namreč o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega ugovora, da je določba čl. 15/2 ZPIZVZ-A protiustavna, in tožbenega predloga za sprožitev postopka za oceno ustavnosti te zakonske določbe“. Zatrjuje neustavnost zakonske ureditve za upravičence, na katere se nanaša ZPIZVZ. Sodišču očita zmotno sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-155/00 in sklep U-I-15/07, zaradi česar naj bi prišlo do napačne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega (ustavnega) prava. Meni, da bi moralo sodišče odločiti tako, da ne bi bilo protiustavnosti, ki je tožnika in druge upravičence prikrajšala za njihove pravice.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je po prvem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 3. 2. 2009, torej po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008). Glede na s tem zakonom spremenjen 371. člen ZPP, se izpodbijana sodba tudi z vidika materialnega prava ne preizkuša več po uradni dolžnosti (1).

6. Zaradi narave revizije, kot izrednega pravnega sredstva, morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera kršitev se zatrjuje) ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.

7. Revizija uveljavlja neustavnost ureditve v ZPIZVZ, ne navede pa, katero bistveno kršitev naj bi zagrešilo sodišče druge stopnje. Kot sodišče, ki se mu bistvene kršitve očitajo le pavšalno, je tudi sicer navedena le kratica „DSS“ – ki je označba za Delovno in socialno sodišče, torej sodišče prve stopnje (očitek, da naj ne bi odgovorilo na tožbene argumente se tudi sicer lahko nanaša le na sodišče prve stopnje). Revizija prav tako ne navede, katere določbe materialnega prava so zmotno uporabljene.

8. Ker se v revizijskem postopku preizkuša pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji in ker na podlagi revizije, ki jo je vložil tožnik, ni mogoče ugotoviti obstoja revizijskih razlogov, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Z vidika bistvenih kršitev se tudi doslej v reviziji izpodbijana sodba ni preizkušala po uradni dolžnosti; uveljavljanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa je sploh nedovoljen revizijski razlog.


Zveza:

ZPP člen 370, 371.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU1MTA4