zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VS3004813

Odločba:Sodba VIII Ips 75/2010
 ECLI:
Odločba 2:VDSS Pdp 844/2009
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
Datum seje senata:24.05.2011
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – vinjenost na delovnem mestu – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Zveza:ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
JEDRO:
Glede na to, da je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo pod vplivom alkohola prepovedano, ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale treznost in pozornost pri delu, dokaj visoko stopnjo alkoholiziranosti, ugotovljeno z alkotestom in glede na (nesporno) ugotovitev, da je tožnik pred prihodom na delo užival alkoholno pijačo, je bilo njegovo alkoholiziranost na delu mogoče opredeliti za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, saj se je tožnik zavedal, da mora biti na delu trezen, pa je pred prihodom na delo kljub temu užival alkohol.

IZREK:
Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in denarne zahtevke tožnika. Ugotovilo je, da je bilo ob preizkusu alkoholiziranosti ugotovljeno, da je tožnik pod vplivom alkohola. Rezultati meritve so pokazali, da je šlo pri tožniku za 200 % prekoračeno dopustno mejo po Pravilniku o ugotavljanju alkoholiziranosti, vpliva mamil, psihoaktivnih zdravil/snovi ter vnosu teh snovi v družbo (Pravilnik). Tožnik ugotovitvam meritve ni ugovarjal. Sodišče je ugotovilo, da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, ni več mogoče nadaljevati delovnega razmerja (niti) do izteka odpovednega roka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da gre v konkretnem primeru za presojo, ali gre za tako hudo kršitev obveznosti, ki opravičuje izredno odpoved. Zmotno je sklicevanje sodišča, da lahko delodajalec ne glede na okoliščine konkretnega primera in ne glede na interese obeh pogodbenih strank odloči, ali bo izbral redno ali izredno odpoved. Sodišči nista upoštevali, da se je tožniku to zgodilo prvič, da se ni počutil vinjenega in ni kazal znakov vinjenosti ter tega tudi niso opazili sodelavci in nadrejeni, in da je svoje delo opravljal do konca izmene brez kakršnihkoli škodljivih posledic. Pri toženi stranki je zaposlen že 19 let in ni bil nikoli obravnavan v disciplinskem postopku. Meni, da bi bila ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin ustrezna sankcija pisno opozorilo po določbi 83. člena ZDR oziroma disciplinski postopek, ne pa takojšnja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizija le omeni, ne da bi jih posebej obrazložila oziroma utemeljila. Zato v tem delu izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti. Nestrinjanje z dokazno oceno pa pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Glede na revizijske razloge je tako predmet revizijske presoje le vprašanje ali je sodišče pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 110. člena ZDR. Tožnik ne zanika, da je bila pri njem ugotovljena alkoholiziranost in tudi tega ne, kakšne stopnje. V zvezi s tem tudi ne izpodbija odločitve sodišča, ki je njegovo ravnanje štelo za utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

8. Utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni pravni standard, pri presoji katerega sta dolžna tako delodajalec kot sodišče upoštevati vse pomembne okoliščine primera. Posebej to velja tudi za odpovedni razlog, zaradi katerega ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri opredelitvi pravnega standarda glede obstoja krivdnega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poleg ostalega sodišče presoja tudi, kakšne možnosti ukrepanja ima delodajalec na razpolago. Za sankcioniranje ravnanja tožnika je imela tožena stranka res več možnosti, od neformalnega ustnega opozorila, izreka disciplinskih sankcij iz 175. člena ZDR, do formalnega pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve iz prvega odstavka 83. člena ZDR. Namesto naštetih možnosti sankcioniranja se je tožena stranka neposredno odločila za najstrožjo možnost, to je za izredno za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navedeni sistem sankcij in ukrepov je namenjen uravnoteženju ravnanj v primeru odstopanja od pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena kot neke vrste zadnje sredstvo (drugi odstavek 88. člena ZDR), izredna odpoved pa predvsem za primere, ko nadaljevanje delovnega razmerja tudi do izteka odpovednega roka ni več mogoče (110. člen ZDR).

9. Glede na to, da je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo pod vplivom alkohola prepovedano, glede na ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale treznost in pozornost pri delu in glede na dokaj visoko stopnjo alkoholiziranosti, ugotovljeno z alkotestom ter glede na (nesporno) ugotovitev, da je tožnik pred prihodom na delo užival alkoholno pijačo, revizijsko sodišče soglaša, da je bilo tožnikovo alkoholiziranost na delu mogoče opredeliti za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, saj se je tožnik zavedal, da mora biti na delu trezen, pa je pred prihodom na delo kljub temu užival alkohol. Glede na ugotovljene zahteve tožnikovega delovnega mesta se je tožena stranka utemeljeno postavila na stališče, da zaradi uživanja alkohola tožnik ne more nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka. Zato revizijsko sodišče soglaša, da so bili, kljub upoštevanju okoliščin, ki jih tožnik ponavlja v reviziji, izpolnjeni zakoniti pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 110. in 111. člena ZDR. Da tožnik zaradi ugotovljene visoke stopnje alkoholiziranosti ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kaže tudi dejstvo, da mu je tožena stranka v skladu s tretjim odstavkom 111. člena ZDR prepovedala opravljati delo že za čas trajanja postopka izredne odpovedi.

10. Tožniku je bila dokazana hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Pri presoji, da je podan tudi pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR in da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, pa sta sodišči upoštevali okoliščine konkretnega primera. Neutemeljena in v nasprotju z vsebino tako prvo kot drugostopne sodbe je revizijska trditev, naj bi sodišči šteli, da je le vinjenost zadoščala za dokazanost pogoja iz prvega odstavka 110. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je v tem delu presojalo razloge, ki jih je za nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja navedla tožena stranka v odpovedi in se izrecno opredelilo tudi do okoliščin, ki jih je uveljavljal tožnik. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče druge stopnje v celoti sprejelo, izhaja, da je tožena stranka dokazala obstoj tudi tega pogoja za zakonitost izredne odpovedi.

11. Ker revizijski očitki niso utemeljeni in je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Ni dopustno delati slabo, da bi iz tega izšlo dobro.
Non sunt facienda mala, ut eveniant bona.