Sodba I Ips 49562/2010-7 (I Ips 143/2010)

Jedro

Samo članstvo v organizaciji Kulturbund (KB) ne more predstavljati zadostnega razloga za zaključek o storitvi kaznivega dejanja in ni moglo zadoščati niti v času, ko naj bi bilo dejanje storjeno.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Sodišča slovenske narodne časti v Ljubljani II Snč. 121/45 z dne 3. 8. 1945 spremeni, tako da se po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obsojeni M. M., J. M., M. B., Z. R., L. I., Š. M., V. C., M. D., V. I. in P. E. oprostijo obtožbe, da so

v času sovražne okupacije ali v zvezi z njo, vsak v kraju svojega bivališča

1) M. M. bila članica KB, se udeleževala apelov, kuhala in šivala copate za nemško vojsko, bila članica Frauenšaft in hodila k petju, je bila torej udeležena v izdajalski politični organizaciji, ki je stremela za tem, da se deli Jugoslavije (Slovenije) protiustavno odcepijo od države in pripoje tuji državi ter z okupatorjem propagandno sodelovala,

2) J. M. bila članica KB, se udeleževala apelov in prireditev, šivala in kuhala za nemško vojsko, zabavljala NOV, hvalila nemško vojsko, bila voditeljica otroške skupine, govorila nemško in se izdajala za Nemko, je torej bila udeležena (kakor pod 1)), z okupatorjem upravno-politično in gospodarsko sodelovala ter sramotila slovenski narod in jezik,

3) M. B. bila članica KB, se udeleževala sestankov, kuhala in šivala za nemško vojsko, je bila torej udeležena (kakor pod 1)) ter podpirala okupatorja,

4) Z. R. bila članica KB, vršila funkcijo celenfirerce, sodelovala pri Frauenšaft, se udeleževala tečajev za šivanje, je bila torej udeležena (kakor pod 1)) ter z okupatorjem upravno in politično sodelovala,

5) L. I. bil član KB, govoril stalno nemško in izjavljal, da je vedno tam, kjer je zaslužek, je bil torej udeležen (kakor pod 1)) ter sramotil slovenski narod in jezik,

6) Š. M. bila članica KB, bila prepričana o nemški zmagi, pomagala s šivanjem, je bila torej udeležena (kakor pod 1)), z okupatorjem propagandno sodelovala in ga gospodarsko podpirala,

7) V. C. bil član KB, vnet nacist, je bil torej udeležen (kakor pod 1)),

8) M. D. bil član KB, nacist, prepričan o nemški zmagi, je bil torej udeležen (kakor pod 1)),

9) V. I. bil član KB, nacist, se udeleževal sestankov, dobil službo na občini in kasneje na pošti, je bil torej udeležen (kakor pod 1)) ter z okupatorjem upravno politično in gospodarsko sodeloval,

10) P. E. bila članica KB, zabavljala čez partizane, se grdo obnašala do slovenskih soobčanov, je bila torej udeležena (kakor pod 1)), sramotila NOV in slovenski narod,

s čimer naj bi storili zločinstvo po 2. členu Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast.

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški iz prve do pete točke drugega odstavka 92. člena ZKP proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče slovenske narodne časti je s sodbo II Snč. 121/45 z dne 3. 8. 1945 obsojene M. M., J. M., M. B., Z. R., H. F., L. I., Š. M., V. C., M. D., V. I. in P. E. spoznalo za krive storitve zločinstva po 2. členu Zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (v nadaljevanju ZSNČ); poleg tega pa še Z. A., U. Š., K. J. in K. F. za krive prestopkov po istem členu citiranega zakona. Na podlagi 3. člena ZSNČ so bili obsojeni M. M. na izgubo narodne časti za dobo šestih let, J. M. na izgubo narodne časti za dobo šestih let, eno leto težkega prisilnega dela in zaplembo nepremične imovine z zakonitimi omejitvami, M. B. na izgubo narodne časti za dobo štirih let, Z. R. na izgubo narodne časti za dobo enega leta, H. F. na izgubo narodne časti za dobo osmih let in dve leti lahkega prisilnega dela, L. I. in Š. M. vsak na izgubo narodne časti za dobo osmih let, Z. A. na izgubo narodne časti za dobo dveh let, V. C. in M. D. vsak na izgubo narodne časti za dobo štirih let, V. I. na izgubo narodne časti za dobo šestih let in eno leto težkega prisilnega dela, U. Š. na izgubo narodne časti za dobo treh let in šest mesecev lahkega prisilnega dela, P. E. na izgubo narodne časti za dobo šestih let in eno leto lahkega prisilnega dela in zaplembo nepremične imovine z zakonitimi omejitvami, K. J. na izgubo narodne časti za dobo dveh let in dve leti lahkega prisilnega dela in K. F. na izgubo narodne časti za dobo dveh let. Sodba ni imela pravnega pouka, torej zoper njo ni bilo predvideno pravno sredstvo, kar je bilo sicer skladno s 15. členom ZSNČ, ki je določal, da je sodba takoj „izvršna“ (torej izvršljiva).

2. Zoper navedeno sodbo je v delu zoper obsojeno P. E. vložila zahtevo za varstvo zakonitosti njena nečakinja I. Č., ki je to sorodstveno razmerje izkazala s pravnomočnim sklepom o dedovanju. V zahtevi uveljavlja kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlaga izrek oprostilne sodbe.

3. Vrhovni državni tožilec je v odgovoru na zahtevo navedel, da vlagateljica vsebinsko uveljavlja kršitve materialnega prava in meni, da je zahteva utemeljena. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil poslan vlagateljici, da se o njem izjavi, vendar izjave ni podala.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

5. V 2. členu ZSNČ so bili opredeljeni zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast, in sicer so to bila “vsa namerno izvršena dejanja, ki jih sicer ni mogoče označiti za veleizdajo ali za pomoč okupatorju pri izvrševanju vojnih zločinov, ki pa so škodovala ali bi utegnila škodovati ugledu in časti slovenskega naroda in njegovi odpornosti“, nakar so bila v točkah a), b) in c) istega člena primeroma navedene posamezne izvršitvene oblike tovrstnih dejanj.

6. Obsojeni P. E. se v citirani sodbi Sodišča slovenske narodne časti očita, da je v času okupacije:

bila članica KB (torej Kulturbunda),

zabavljala čez partizane,

se grdo obnašala do slovenskih soobčanov,

bila udeležena “(kot pod 1))“ – torej v izdajalski politični organizaciji, ki je stremela za tem, da se deli Jugoslavije (Slovenije) protiustavno odcepijo od države in pripoje tuji državi,

sramotila NOV in slovenski narod,

s čimer je storila zločinstvo po 2. členu ZSNČ.

Vlagateljica zahteve v tej zvezi navaja, da nobeno od očitanih ravnanj ni v zadostni meri konkretizirano; članstvo v KB ni časovno dovolj določno opredeljeno, da bi bilo mogoče zaključiti na začetek in konec tovrstnega delovanja obsojenke; samo članstvo v KB tudi ni predstavljalo kaznivega dejanja po nobeni kazenski zakonodaji, niti tisti veljavni pred časom, ko naj bi bilo dejanje storjeno, niti v času storitve ali po kasnejši kazenski zakonodaji; tudi sama obrazložitev sodbe nima nobenih razlogov za utemeljitev navedenih očitkov.

7. Vrhovno sodišče je že v nekaterih prejšnjih sodbah (na primer sodba I Ips 81/2008, sodba I Ips 297/2002) zaključilo, da samo članstvo v organizaciji Kulturbund (KB) ne more predstavljati zadostnega razloga za zaključek o storitvi kaznivega dejanja in to ni moglo zadoščati niti v času, ko naj bi bilo dejanje storjeno. V tem pogledu se je obsojenki torej očital sam status pripadnosti določeni organizaciji in posledično tudi zaključevalo na njeno sodelovanje “v izdajalski politični organizaciji, ki je stremela za tem, da se deli Jugoslavije (Slovenije) protiustavno odcepijo od države in pripoje tuji državi,“ ne da bi se pri tem opredelile konkretne aktivnosti obsojenke, ki bi merile na uresničitev navedenega cilja. Na ta način inkriminiran zgolj status obsojenke pa ne pomeni konkretizacije zakonskih znakov nobenega od predpisanih dejanj zločinstva po 2. členu ZSNČ, niti znakov katerega drugega kaznivega dejanja po kazenski zakonodaji veljavni v času storitve.

8. Tudi nadaljnji očitki obsojenki, izhajajoči iz opisov dejanj, in sicer, da je zabavljala čez partizane, se grdo obnašala do slovenskih soobčanov, sramotila NOV in slovenski narod, niso v konkretizirani v tolikšni meri ali na tak način, da bi zadostili predpisanim oblikam zločinov in prestopkov po 2. členu ZSNČ, kot tudi ne zakonskim znakom katerega drugega kaznivega dejanja. Iz navedenih opisov, ki niti v obrazložitvi sodbe niso z ničemer dokazno utemeljeni, ni mogoče razbrati relevantnih okoliščin, ki bi opredeljevale krajevne, časovne in druge okoliščine, potrebne za natančno določitev historičnega dogodka obsegajočega elemente kaznivega dejanja. Na ta dejstva utemeljeno opozarja vlagateljica, pridružuje pa se ji v odgovoru tudi vrhovni državni tožilec. Zaradi vseh navedenih razlogov je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bil v obravnavanem primeru kršen kazenski zakon iz 1. točke 372. člena ZKP in je bila zato izpodbijana sodba spremenjena tako, da je bila obsojena P. E. na podlagi 1. točke 358. člena oproščena storitve zločinstva po 2. členu ZSNČ.

9. Po drugem odstavku 424. člena ZKP mora Vrhovno sodišče v primeru, da v postopku odločanja o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je bila izdana odločba v obsojenčevo korist, tudi v korist kakšnega drugega soobsojenca, glede katerega zahteva ni bila vložena, ravnati po uradni dolžnosti, kakor da bi bila taka zahteva vložena. V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče ugotovilo, da so enaki razlogi kot za obsojeno P. E. podani tudi pri obsojenih M. M., J. M., M. B., Z. R., L. I., Š. M., V. C., M. D. in V. I. ter je bila zato izpodbijana sodba spremenjena tudi v delu zoper njih in izrečena oprostilna sodba. Tudi navedenim obsojencem se je namreč v citirani sodbi Sodišča narodne časti očitalo članstvo v KB (njihova statusna opredelitev) in zgolj na tej podlagi sklepalo na njihovo udeležbo v izdajalski politični organizaciji, ki je stremela za tem, da se deli Jugoslavije (Slovenije) protiustavno odcepijo od države in pripoje tuji državi; v ostalem pa so se jim pripisovali pavšalizirani očitki, ne da bi bili konkretizirani v smislu opredelitve zakonskih znakov zločinov ali prestopkov po 2. členu ZSNČ.

10. Upoštevaje izid postopka v zvezi z obravnavano zahtevo za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče odločilo, da po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, proračun.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 28715/2016
• VSL Sodba II Kp 4001/2015
• Sodba I Ips 242/92