<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba in sklep III Ips 243/2008

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2011:III.IPS.243.2008
Evidenčna številka:VS4001653
Datum odločbe:27.01.2011
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cpg 67/2008
Področje:PRAVO DRUŽB
Institut:konvalidacija - načelo vestnosti in poštenja - sklep nadzornega sveta - sankcije za primer neveljavnosti sklepa nadzornega sveta - analogna uporaba OZ - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register - razlog za pomanjkanje pravnega interesa - splošni interes delničarstva za zakonito poslovanje delniške družbe - časovno neomejeno uveljavljanje ničnosti
Objava v zbirki VSRS:GZ 2009-2012

Jedro

Če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, lahko pride v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti. Le če so okoliščine posameznega primera v bistvenem podobne zakonsko urejenemu dejanskemu stanu, lahko utemeljimo analogno (in na podlagi 14. člena OZ smiselno) uporabo sankcij, ki jih pozna domače obligacijsko pravo za neveljavnost pogodb, v primeru domnevno »neveljavnih« sklepov nadzornega sveta z oblikovalnim učinkom.

Položaj tožeče stranke, ki kot delničar tožene stranke izpodbija veljavnost sklepov nadzornega sveta, ni primerljiv z nobenim izmed položajev, v katerem ima pogodbena stranka po OZ zahtevek na razveljavitev pogodbe.

Tožeča stranka je trdila (in predlagala dokaze), da je bila v postopku oblikovanja izpodbijanih sklepov kršena temeljna zapoved za vzpostavitev formalne strukture delniške družbe, katere smisel je ustrezno in uravnoteženo upoštevanje (med drugimi) tudi interesov delničarjev, ter s to pomanjkljivostjo utemeljevala tožbo na ničnost vpisa v sodni register. To v načelu zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register, saj ta drugače odprave posledic zatrjevanega nezakonitega stanja v delniški družbi, katere delničar je, niti ne more doseči.

Splošni interes delničarja, da delniška družba posluje zakonito, ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost sklepa nadzornega sveta.

Načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) v razmerju med strankami civilnopravnega razmerja terja, da prizadeta stranka notificira svoje stališče o ničnosti pravnega posla. Sklicevanje na pravilo o (načelno) časovno neomejeni pravici do uveljavljanja ničnosti (93. člen OZ) zato ne bi smelo biti uspešno, če bi se ta pravica uveljavljala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, to je takrat, ko bi zavezanec zaradi vseh okoliščin primera, vključno s potekom časa, lahko upravičeno računal, da ne bo izpostavljen sankciji ničnosti sklepa nadzornega sveta, ker je upravičenec s svojim obnašanjem in odlašanjem vzbujal vtis, da ničnosti ne bo uveljavljal.

Izrek

Revizija zoper sodbo se zavrne.

Reviziji zoper sklepa sodišč druge in prve stopnje o zavrženju tožbe s tožbenima zahtevkoma (i) na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in (ii) na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta z dne 27. 12. 2006 se ugodi, izpodbijana sklepa se v tem delu razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija zoper sklep o zavrženju tožbe se v preostalem delu zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev »sklepov NS družbe J. d. d.« z dne 3. 3. 2006, 2. 11. 2006, 8. 11. 2006 in 27. 12. 2006. Tožbo s podrejenimi tožbenimi zahtevki, naj sodišče ugotovi ničnost teh »sklepov NS družbe J. d. d.«, je sodišče prve stopnje s sklepom zavrglo. Prav tako je s sklepom zavrglo tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa F. T. kot direktorja družbe J. d. d. v sodni register pod vložno številko 10065900 z dne 11. 4. 2007. Zavrnitev primarnih tožbenih zahtevkov je sodišče prve stopnje utemeljilo s pomanjkanjem aktivne legitimacije, zavrženje tožbe s podrejenimi tožbenimi zahtevki in zahtevkom na ničnost vpisa v sodni register pa s pomanjkanjem pravnega interesa.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo ter sklep sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da so tožbeni zahtevki na ničnost in razveljavitev sklepov nadzornega sveta neutemeljeni, ker naš pravni sistem ne predvideva tovrstnih sankcij. Sicer pa je pritrdilo sodišču prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tisti del tožbe, v katerem je uveljavljala ničnost sklepov nadzornega sveta in ničnost vpisa v sodni register.

3. Tožeča stranka je vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, ali pa naj razveljavi odločbi sodišč prve in druge stopnje ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožena stranka je predlagala, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne.

5. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 45/2008; ZZP-D) uporabilo Zakon o pravdnem postopku s spremembami (Ur. l. RS 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo), ki so bile uveljavljene pred ZPP-D.

6. Revizija je delno utemeljena.

Predmet spora

7. Bistvo očitkov tožeče stranke je bilo, da so sporne »sklepe NS družbe J. d. d.« z dne 3. 3. 2006, 2. 11. 2006, 8. 11. 2006 in 27. 12. 2006 (sklepi so zabeleženi na zapisnikih v prilogah A2, A3, A4 in A5), s katerimi je bil po trditvah tožeče stranke vsakokrat imenovan (edini) član uprave tožene stranke (A. H., J. K. in F. T.), sprejemale osebe, ki niso bile člani nadzornega sveta družbe J. d. d.. Tožeča stranka je izpodbijanim aktom zato odrekala oblikovalni učinek, ki ga predpisuje sklepom nadzornega sveta delniške družbe prvi odstavek 268. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Tožena stranka je trdila drugače. Navajala je, da je nadzorni svet tožene stranke deloval v zakoniti sestavi in da je bila na spornih sejah zagotovljena sklepčnost. Med pravdnima strankama je tako sporno, ali je prav, da so imeli izpodbijani akti v življenju učinek, ki ga ureja prvi odstavek 268. člena ZGD-1, in ali je bil izpodbijani vpis v sodni register opravljen na podlagi listine, v kateri so bili navedeni neresnični podatki (prim. 41. člen Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg).

O sankcijah za primer neveljavnih sklepov nadzornega sveta delniške družbe

8. Revizijsko sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da o razveljavitvi in ničnosti spornih sklepov ni mogoče presojati na podlagi analogne uporabe določb ZGD-1 o ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine delniške družbe. Razloga za odklonitev analogne uporabe teh določb ZGD-1 sta (1) bistveno različna narava razmerij, ki se oblikujejo med delničarji – člani skupščine in med člani nadzornega sveta (ali uprave) delniške družbe, ter (2) praviloma bistveno različna vsebina in pomen odločitev enega in drugega organa delniške družbe za zagotavljanje zaupanja javnosti ter sedanjih in bodočih vlagateljev v osnovno stanje delniške družbe. Zato zgolj (očitna) potreba, da se zaradi pravne varnosti omeji možnost uveljavljanja sankcij, ki jih pozna domače civilno pravo za primer neveljavnih obligacijskih pravnih poslov, ni zadosten razlog za analogno uporabo določb o sankcijah za primer pomanjkljivih skupščinskih sklepov iz 390. člena in naslednjih ZGD-1.

9. Ureditev izpodbijanja sklepov skupščine delniške družbe v ZGD-1 izgrajuje pravni red za področje skupščinskih sklepov. Ureditev izpodbijanja sklepov skupščine delniške družbe v ZGD-1 izključuje pravno praznino in s tem v načelu potrebo po analogni (in na podlagi 14. člena OZ smiselni) uporabi določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Načelna izključitev potrebe po analogni uporabi sankcij, ki jih OZ ureja za neveljavne obligacijske pravne posle, je v tovrstnih primerih utemeljena z obstojem ureditve v matičnem zakonu, torej z odsotnostjo pravne praznine. Zato pa velja tudi obratno: če te ureditve v matičnem zakonu ni, gre v primeru (med strankami) spornih sklepov nadzornega sveta za pravno neurejeni primer. To prinaša tudi potrebo po razmisleku o morebitni analogni (in na podlagi 14. člena OZ smiselni) uporabi sankcij za neveljavne obligacijske pravne posle (ker je izključena analogna uporaba določb ZGD-1, ki ureja ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov). Drugačno stališče sodišča druge stopnje ni prepričljivo. Stališče, po katerem je analogna uporaba sankcij za neveljavne obligacijske pravne posle v OZ v tovrstnih primerih izključena že zato in toliko bolj zato, ker je ta izključena zaradi obstoja ureditve sankcij za sklepe skupščine delniške družbe, namreč pomeni negacijo tega argumenta samega: v prvotno (z ZGD-1) ustvarjeni pravni red z vnaprejšnjo in kategorično izključitvijo možnosti analogne uporabe določb OZ o sankcijah za neveljavne pravne posle vnese pravno vrzel. Ni odveč poudariti, da argument »toliko bolj,« kot ga je uporabilo sodišče druge stopnje v obravnavanem primeru, odraža vrednostno sodbo po podobnosti med (i) posledicami urejenega sistema sankcij za neveljavne sklepe skupščine delniške družbe v ZGD-1 in (ii) posledicami neurejenega sistema sankcij za neveljavne sklepe nadzornega sveta v istem zakonu. To ni sprejemljivo. Že zato, ker takšno stališče onemogoča razmislek, ali to narava konkretnih spornih razmerij sploh dopušča.

10. Revizijsko sodišče opozarja na argument tega sodišča v sodbi II Ips 65/98 z dne 20. 4. 1999, da iz Zakona o sodnem registru (ZSReg) sledi, da je predvidena sodna pristojnost za primer odločanja o predhodnem vprašanju, med sporna predhodna vprašanja pa lahko sodi tudi vprašanje (ne)veljavnosti sklepa nadzornega sveta (prim. 33. člen ZSReg), kar je sicer prav tako lahko tema razpravljanja po tožbi na ničnost vpisa v sodni register iz 41. člena ZSReg. Že besedilo ZSReg tako kaže, da je zmotno sklepanje, da je zakonodajalec z opustitvijo ureditve sankcij za primer neveljavnosti sklepov nadzornega sveta delniške družbe v matičnem zakonu izrazil obenem, da v našem pravnem redu teh sankcij sploh ni.

11. Revizijsko sodišče na zgoraj opisane dileme odgovarja, da pride v primeru, če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, lahko v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti. Prav razlogi pravne varnosti pa terjajo na drugi strani tudi temeljit razmislek o podobnosti z OZ urejenih situacij z okoliščinami posameznega primera. Le če so okoliščine posameznega primera v bistvenem podobne zakonsko urejenemu dejanskemu stanu, namreč lahko utemeljimo analogno (in na podlagi 14. člena OZ smiselno) uporabo sankcij, ki jih pozna domače obligacijsko pravo za neveljavnost pogodb, v primeru domnevno »neveljavnih« sklepov nadzornega sveta z oblikovalnim učinkom.

12. V zvezi s stališčem iz sodbe VIII Ips 239/2005 z dne 7. 11. 2006 (na katerega se je sklicevala tožena stranka) revizijsko sodišče pripominja, da je bilo sprejeto v primeru, v katerem je razrešeni direktor v individualnem delovnem sporu uveljavljal (med drugim) (1) ničnost in razveljavitev (i) zoper sklep o njegovi razrešitvi ter (ii) zoper sklep o imenovanju novega direktorja, poleg tega pa je zahteval, (2) naj sodišče ugotovi, da je imel razrešeni direktor, kljub spornim sklepom organa tožene stranke, vseskozi status njenega direktorja. Bistveni očitek sklepu nadzornega sveta je bila opustitev možnosti sodelovanja v postopku z ugovorom zoper sklep o razrešitvi in nepravilnosti v vabljenju enega izmed članov nadzornega sveta (prepozna vročitev vabila). Možnost ponovne vzpostavitve funkcije za razrešenega direktorja je bila v tej zadevi zavrnjena s stališčem, da za takšen zahtevek v domačem pravnem redu ni podlage. Odklonitvi tovrstnega pravnega varstva razrešenega direktorja pa je pritrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-2512/06 z dne 18. 6. 2009. To svoje stališče je Ustavno sodišče utemeljilo z možnostjo pravnega varstva z zahtevkom na plačilo odpravnine ali razlike v plači.(1) Ustavno sodišče je pritrdilo tudi možnosti pravne razlage, za katero se zavzema tožena stranka in ki smiselno sledi iz razlogov odločbe sodišča druge stopnje (prim. 2. točko obrazložitve). Vendar 12. točke obrazložitve citirane odločbe Ustavnega sodišča ni mogoče razumeti, da Ustavno sodišče odklanja možnost drugačne pravne razlage, stališče iz sodbe VIII Ips 239/2005 z dne 7. 11. 2006 Vrhovnega sodišča pa je bilo sprejeto v zadevi, ki se v bistvenem razlikuje od obravnavanega primera.

Razlogi za zavrnitev revizije proti sodbi

13. Položaj tožeče stranke, ki kot delničar tožene stranke izpodbija veljavnost sklepov nadzornega sveta, ni primerljiv z nobenim izmed položajev, v katerem ima pogodbena stranka po OZ zahtevek na razveljavitev pogodbe. Zato analogna uporaba 94. in naslednjih členov OZ, ki urejajo razveljavitev pogodb, v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Argumentov sodišča prve stopnje s tem v zvezi vlagatelj revizije niti ne izpodbija. Revizijo proti sodbi, s katero je zavrnjen tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov nadzornega sveta, je revizijsko sodišče zato zavrnilo (378. člen ZPP).

Razlogi za ugoditev reviziji proti sklepu o zavrženju tožbe na ničnost vpisa v sodni register

14. Izhodišče za presojo o pravnem interesu delničarja družbe za tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa, ki temelji na (domnevno) lažni listini (prvi in drugi odstavek 41. člen ZSReg), ne more biti odgovor na vprašanje, ali bi delničarju ničnost vpisa v sodni register omogočila uveljavitev kakšne njegove pravice. To izhodišče je preozko (prim. 15. in 16. točko obrazložitve).

15. Iz prvega odstavka 268. člena ZGD-1 smiselno sledi, da ima le sklep nadzornega sveta, ki ga sestavljajo člani, izvoljeni na skupščini delniške družbe, lahko učinek imenovanja članov uprave delniške družbe. Tožeča stranka je v obravnavanem primeru izpostavljala, da je bil oblikovalni učinek (v življenju in registrskem postopku) priznan konkretnim aktom, poimenovanih sklepi nadzornega sveta, ki jih niso sprejeli člani nadzornega sveta tožene stranke. Če bi se te trditve tožeče stranke izkazale za resnične, bi bili izpodbijani konkretni akti v nasprotju z zapovedjo, ki smiselno sledi iz prvega odstavka 268. člena ZGD-1. Tožeča stranka je tako trdila (in predlagala dokaze), da je bila v postopku oblikovanja izpodbijanih sklepov kršena temeljna zapoved za vzpostavitev formalne strukture delniške družbe, katere smisel je ustrezno in uravnoteženo upoštevanje (med drugimi) tudi interesov delničarjev, ter s to pomanjkljivostjo utemeljevala tožbo na ničnost vpisa v sodni register. To v načelu zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register, saj ta drugače odprave posledic zatrjevanega nezakonitega stanja v delniški družbi, katere delničar je, niti ne more doseči. S tem v zvezi je treba opozoriti, da se po drugem odstavku 8. člena ZSReg šteje, da so osebe, ki so vpisane kot zakoniti zastopniki, upravičene za zastopanje subjekta vpisa (prim. drugi odstavek 8. člen ZSReg).

16. Načelo zaupanja v podatke, ki so vpisani v javno knjigo, izhaja iz domneve resničnosti vpisanih podatkov (prim. na primer drugi odstavek 8. člena ZSReg). S to predpostavko je neizogibno povezana potreba po (sicer časovno omejeni) možnosti izpodbijanja domnevne resničnosti (že) vpisanih podatkov izven okvira postopka pritožbe proti sklepu o vpisu nekega dejstva v sodni register. Zagotavljanju te možnosti služi tožba na ničnost vpisa v sodni register. S to tožbo se tako ne zasledujejo le individualni interesi delničarjev, temveč v tem smislu služi tožba na ničnost vpisa v sodni register širšemu interesu. Zato pa tudi izhodišča za presojo o pravnem interesu delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register (predvideno zaradi odprave nezakonitega stanja v gospodarski družbi) ni mogoče vezati zgolj na omogočanje uveljavitve kakšne delničarjeve pravice. Odgovor na vprašanje, ali bi delničarju ničnost vpisa v sodni register omogočila uveljavitev kakšne njegove pravice, je tudi zato preozko. Poleg tega ne gre prezreti, da drugačno stališče že v izhodišču praviloma izključi možnost odprave učinkov vpisov nepravilnih podatkov v sodni register s strani delničarjev, (i) ki so praviloma najbolje informirani o morebitnem nezakonitem stanju v delniški družbi (subjektu vpisa), (ii) ki so obenem lahko najbolj zainteresirani za odpravo tega stanja in (iii) ki so legitimirani za sprožitev sodnih postopkov za imenovanje organov delniške družbe v primeru krize vodenja in/ali nadziranja v delniški družbi (256. in 276. člen ZGD-1), katero (zgolj) na videz izključujejo (zatrjevane) lažne listine in (zatrjevani) nepravilni podatki, ki so bili vpisani v sodni register na podlagi teh listin.

17. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bil s pravnomočnim sklepom sodišča imenovan nadzorni svet, ki je dne 22. 6. 2007 F. T. formalno pravilno imenoval za direktorja tožene stranke. To dejstvo nakazuje, da je morda kasneje odpadel razlog za zatrjevano ničnost izpodbijanega vpisa v sodni register o imenovanju F. T. za direktorja tožene stranke dne 11. 4. 2007 s pooblastilom z dne 27. 12. 2006 in zatrjevano ničnost »sklepa NS družbe J. d. d.« z dne 27. 12. 2006. Gre tako za vprašanje konvalidacije (dveh morebiti ničnih sklepov), ki lahko izključi možnost uveljavljanja ničnosti ob analogni (in na podlagi 14. člena OZ smiselni) uporabi drugega odstavka 90. člena OZ (in presoji o izpolnjenih predpostavkah iz te določbe). To izhodišče pomeni dvoje. Prvič, omenjeno dejstvo terja v obravnavanem primeru vsebinsko presojo, in drugič, z omenjenim dejstvom prav zato ni mogoče utemeljevati pomanjkanja pravnega interesa tožeče stranke za uveljavljeno ničnostno tožbo iz 41. člena ZSReg. Drugačno stališče je zmotno. Odreka namreč možnost sodnega varstva z argumentom neobstoja pravice, katere (ne)obstoj bi moral biti ravno predmet vsebinske presoje v okviru sodnega postopka. Zato revizijsko sodišče ne more sprejeti argumenta sodišč prve in druge stopnje, da tožeča stranka (med drugim) nima pravnega interesa za ničnost vpisa dejstva imenovanja F. T. za direktorja tožene stranke dne 11. 4. 2007 v sodni register (in ničnost »sklepa NS družbe J. d. d.« z dne 27. 12. 2006), ker je bila ista oseba formalno pravilno imenovana dne 22. 6. 2007. Prav tako pravnega interesa tožeče stranke za ugotavljanje ničnosti »sklepa NS družbe J. d. d.« z dne 27. 12. 2006 ne izključuje njena opustitev, da sproži sodne postopke za odpravo zatrjevanega nezakonitega stanja, povezanega s krizo vodenja in/ali nadziranja v toženi delniški družbi.

Razlogi za ugoditev reviziji proti sklepu o zavrženju tožbe na ničnost »sklepa NS J. d. d.« o imenovanju F. T. za (edinega) člana uprave

18. Ker je predmet spora po tožbi na ničnost vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg domnevno lažna listina, ki je bila podlaga izpodbijanemu vpisu, tvorita sklep nadzornega sveta (povzet v zapisniku s seje nadzornega sveta – domnevno lažna listina) in njegov vpis v sodni register smiselno celoto: razlogi za ničnost prvega so obenem razlogi za ničnost drugega, in obratno. Vprašanje ničnosti »sklepa NS J. d. d.« o imenovanju F. T. za (edinega) člana uprave tožene stranke pa je tudi predhodno v razmerju do ničnosti vpisa F. T. kot zakonitega zastopnika tožene stranke v sodni register. Zato pravni interes ni predpostavka tožbe na ugotovitev ničnosti »sklepa NS J. d.d.« o imenovanju F. T. za (edinega) člana uprave tožene stranke (arg. tretji odstavek 181. člena ZPP).

19. Drugačno stališče revizijskega sodišča o pravnem interesu tožeče stranke za uveljavljanje sankcije ničnosti »sklepa »NS družbe J. d. d.« z dne 27. 12. 2006 in ničnosti vpisa v sodni register utemeljuje revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP in očitano kršitev drugega odstavka 41. člena ZSReg. Revizijsko sodišče je sklepa sodišč prve in druge stopnje o zavrženju tožbe s tožbenima zahtevkoma na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in ničnosti sklepa NS družbe J. d. d. zato razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje (prvi odstavek 379. člen ZPP). V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali so resnične trditve tožeče stranke, da sklepa »NS družbe J. d. d.« z dne 27. 12. 2006 niso sprejele osebe, ki bi bile v tistem času člani nadzornega sveta tožene stranke, ter nato vsebinsko presoditi o utemeljenosti tožbenega zahtevka na njegovo ničnost in ničnost vpisa tega sklepa v sodni register.

Razlogi za zavrnitev revizije proti sklepu zavrženju tožbe na ničnost »sklepov NS J. d. d.« z dne 3. 3. 2006, 2. 11. 2006, 8. 11. 2006

20. Tudi pri teh »sklepih NS J. d. d.« tožeča stranka izpostavlja enake nepravilnosti v postopku imenovanja (edinega) člana uprave tožene stranke kot pri sklepu z dne 27. 12. 2007. Vendar tožeča stranka (v obravnavanem gospodarskem sporu) ni izpodbijala vpisov A. H. in J. K. kot (edinega) člana uprave tožene v sodni register. Ne trdi niti, da bi jih v kakšni drugi zadevi. V razmerju med tožečo stranko in toženo stranko je zato treba izhajati iz predpostavke, da sta vpisa omenjenih dejstev v sodni register v prid pravni varnosti postala neizpodbojna zaradi izteka rokov iz tretjega odstavka 41. člena ZSReg.

21. Po drugem odstavku 8. člena ZSReg se šteje, da so osebe, ki so vpisane kot zakoniti zastopniki, upravičene za zastopanje subjekta vpisa (prim. drugi odstavek 8. člen ZSReg). Zato je zmotno stališče tožeče stranke, da bi ji ničnost »sklepov NS J. d. d.« sama zase omogočila izpodbijanje pogodb, ki sta jih v imenu in za račun tožene stranke sklenila A. H. in J. K., in vrnitvene zahtevke. Smiselno enako velja za morebitne odškodninske zahtevke zaradi zatrjevanega protipravnega ravnanja pri opravljanju funkcije poslovodenja. Revizijsko sodišče ne sprejema niti trditev, da je pravni interes za uveljavljanje ničnosti »sklepov NS J. d. d.« izkazan že s splošnim interesom delničarja, da družba posluje zakonito. Ravno obratno, splošni interes delničarja, da delniška družba posluje zakonito, ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa delničarja za tožbo na ničnost sklepa nadzornega sveta.

22. S povzetimi trditvami tožeča stranka pravnega interesa zato ni utemeljila. Odločitvi sodišč prve in druge stopnje o zavrženju tožbe v tem delu zaradi pomanjkanja pravnega interesa sta tako pravilni. V tem delu revizija ni utemeljena. Revizijsko sodišče jo je zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP (v zvezi s četrtim odstavkom 384. členom ZPP).

23. Revizijsko sodišče dodaja, da so morda tožena stranka in imenovana A. H. ter J. K. zaradi posebnih okoliščin primera, na primer zato, ker so bila tožeči stranki poznana sporna imenovanja (dne 15. 3. 2006, 2. 11. 2006 in 8. 11. 2006), postopek teh imenovanj in sedaj očitane pomanjkljivosti, a svojega nasprotovanja ni izrazila vse do vložitve obravnavane tožbe 16. 5. 2007, upravičeno izhajali iz predpostavke, da sklepi o imenovanjih ne bodo izpostavljeni sodnemu postopku. Ta položaj revizijsko sodišče posebej izpostavlja, ker je treba v primeru uveljavljanja ničnosti sklepov nadzornega sveta (ob sicer izkazanem pravnem interesu za ugotovitveno tožbo), upoštevati, da načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) v razmerju med strankami civilnopravnega razmerja terja, da prizadeta stranka notificira svoje stališče o ničnosti pravnega posla.(2) Sklicevanje na pravilo o (načelno) časovno neomejeni pravici do uveljavljanja ničnosti (93. člen OZ) zato ne bi smelo biti uspešno, če bi se ta pravica uveljavljala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, to je takrat, ko bi zavezanec zaradi vseh okoliščin primera, vključno s potekom časa, lahko upravičeno računal, da ne bo izpostavljen sankciji ničnosti sklepa nadzornega sveta, ker je upravičenec s svojim obnašanjem in odlašanjem vzbujal vtis, da ničnosti ne bo uveljavljal.

24. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Prim. 14. točko obrazložitve odločbe Up-2512/06 z dne 18. 6. 2009.

Op. št. (2): prim. Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, Ljubljana 1984, I. knjiga, stran 376.


Zveza:

ZSReg člen 8, 8/2, 33, 41. ZGD-1 člen 256, 268, 268/1, 276. OZ člen 5, 14, 90, 90/2, 94.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUyNzYz