Sklep III Ips 75/2010

Jedro

Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja.

Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni

predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo.

Pri opravi vpogleda mu je lahko v pomoč tretja oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje, npr. odvetnik, računski ali davčni svetovalec. Odklonitev te možnosti bi pravico družbenika po prvem odstavku 512. člena ZGD-1 lahko izvotlila.

Vpogled v knjige in spise družbe po naravi stvari vključuje tudi možnost vpogleda v podatke, ki so poslovna skrivnost. Glede na to, da je družbenik že po splošnih pravilih ZGD-1 dolžan varovati podatke, ki so poslovna skrivnost, mu vpogleda v dokumentacijo družbe zgolj zaradi obstoja objektivne možnosti posredovati zaupne podatke nepooblaščenim osebam ni dopustno omejevati.

Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti veže tudi strokovno usposobljeno osebo, s katero si družbenik pri vpogledu lahko pomaga. Če gre za revizorja, takšna dolžnost izhaja že iz 38. člena Zakona o revidiranju-2 (v nadaljevanju ZRev-2), v vsakem primeru pa tudi zanj veljajo splošne določbe ZGD-1 o varovanju poslovne skrivnosti (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Družba lahko razglasi, da so poslovna skrivnost podatki, ki bi utegnili biti razkriti v poročilu o skrbnem pregledu, ter na ta način naznani, da ne smejo postati javno dostopni.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi, sklepa sodišča druge in prve stopnje se razveljavita v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi predloga za opravo skrbnega pregleda poslovanja ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se zahteva za varstvo zakonitosti zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga, (1) da se predlagatelju na lastne stroške (zaradi oblikovanja prodajne cene poslovnega deleža) dopusti skrben pregled poslovanja nasprotnega udeleženca preko pooblaščene revizijske hiše in (2) da se za vsako onemogočanje skrbnega pregleda naloži nasprotnemu udeležencu plačilo sodnih penalov v višini 10.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da družbenik v okviru 512. člena Zakona o gospodarskih družbah-1 (v nadaljevanju ZGD-1) nima pravice opraviti skrbnega pregleda poslovanja po revizorju.

2. Sodišče druge stopnje je z delom sklepa, ki je pomemben za odločitev Vrhovnega sodišča, zavrnilo pritožbo predlagatelja in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je pritrdilo nosilnemu razlogu sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava in relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena predlagatelju in nasprotnemu udeležencu, ki nanjo nista odgovorila.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so v obravnavanem primeru izpolnjene zahteve iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; v zvezi s tretjim odstavkom 385. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP) glede vprašanja, ali sme družbenik d. o. o. v okviru pravice do informacij in vpogleda (512. člen ZGD-1) opraviti skrbni pregled poslovanja družbe po revizorju (1. točka predloga). Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti v tem delu vsebinsko obravnavalo.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve sodišč prve in druge stopnje o zahtevanih sodnih penalih (2. točka predloga), ne vsebuje konkretnega spornega pravnega vprašanja. V tem delu tako niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 385. člena ZPP (v zvezi s 367.a členom ZPP). Zahteva za varstvo zakonitosti v tem delu zato ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zavrglo (II. točka izreka) na podlagi tretjega odstavka 374. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP, tretjim odstavkom 385. člena ZPP in 37. členom ZNP).

7. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena v delu, ki se nanaša na odločanje o pravici do skrbnega pregleda poslovanja po revizorju (I. točka izreka).

8. Vrhovno državno tožilstvo je menilo, da ZGD-1 v prvem odstavku 512. člena ne določa obsega in načina uresničevanja pravice do informacij in vpogleda, da pa poslovodja (in sodišče) lahko zavrneta zahtevo družbenika le pod pogoji drugega odstavka 512. člena ZGD-1. Zato je po stališču vrhovnega državnega tožilstva potrebna široka razlaga navedene določbe, kar omogoča družbeniku tudi pravico do pregleda podatkov po strokovno usposobljeni osebi. Vrhovno sodišče pritrjuje tem argumentom. Pravica družbenika do informacij in vpogleda je namreč individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj.(1) Pridobivanje podatkov, potrebnih za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža (s tem je predlagatelj utemeljeval svoj predlog), je neposredno funkcionalno povezano z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja.(2) Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se v načelu lahko razteza na vsa pravna, gospodarska, finančna, personalna, organizacijska in podobna vprašanja v zvezi z družbo.

9. Pri opravi vpogleda mu je lahko v pomoč tretja oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje, npr. odvetnik, računski ali davčni svetovalec. Odklonitev te možnosti bi pravico družbenika po prvem odstavku 512. člena ZGD-1 lahko izvotlila. Vpogled v knjige in spise je namreč namenjen odločanju družbenika o vprašanju njegovega ali družbinega položaja. Tega namena pa družbenik, ki nima ustreznega strokovnega znanja za zbiranje in analizo podatkov iz poslovanja gospodarske družbe, zgolj z lastnim vpogledom v knjige in spise družbe ne more uresničiti.

Zmotna je zato presoja, da v okviru pravice do vpogleda le-tega ni možno opraviti po pooblaščenem revizorju z namenom izdelave poročila o skrbnem pregledu zaradi oblikovanja prodajne cene. Glede na navedeno je podan razveljavitveni razlog iz drugega odstavka 380. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 37. člena ZNP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1.

10. Zaradi zagotovitve možnosti, da se uredi sporno razmerje (prim. 21. člen ZNP), naj sodišče v nadaljnjem postopku pozove predlagatelja, da dopolni navedbe o „dokumentaciji“, v katero želi vpogledati z namenom izdelave poročila o skrbnem pregledu, tako da (1) konkretizira smiselne vsebinske celote te dokumentacije in (2) opredeli razumno časovno obdobje nastanka dokumentov, na katerega se bo vpogled nanašal. Tako oblikovan predlog bo omogočil nasprotnemu udeležencu, da konkretizira morebitne razloge za zavrnitev vpogleda v

posamezne

knjige in spise po drugem odstavku 512. člena ZGD-1.

11. V nadaljnjem postopku bo potrebno upoštevati, da vpogled v knjige in spise družbe po naravi stvari vključuje tudi možnost vpogleda v podatke, ki so poslovna skrivnost. Glede na to, da je družbenik že po splošnih pravilih ZGD-1 dolžan varovati podatke, ki so poslovna skrivnost, mu vpogleda v dokumentacijo družbe zgolj zaradi obstoja objektivne možnosti posredovati zaupne podatke nepooblaščenim osebam ni dopustno omejevati. Odklonitev posredovanja

posameznih

informacij ali vpogleda v

posamezne

zaupne podatke je možna le pod pogoji iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1, ali

če vpogled vanje ni nujen za izvajanje družbenikove pravice.(3)

Vrhovno sodišče pojasnjuje, da dolžnost varovanja poslovne skrivnosti veže tudi strokovno usposobljeno osebo, s katero si družbenik pri vpogledu lahko pomaga. Če gre za revizorja, takšna dolžnost izhaja že iz 38. člena Zakona o revidiranju-2 (v nadaljevanju ZRev-2), v vsakem primeru pa tudi zanj veljajo splošne določbe ZGD-1 o varovanju poslovne skrivnosti (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Pri tem gre lahko za podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ali pa za podatke, ki jih kot poslovno skrivnost določi družba s pisnim sklepom (prvi odstavek 39. člena ZGD-1),

s katerim lahko opredeli način njihovega varovanja in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost

(prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tako družba lahko razglasi, da so poslovna skrivnost podatki, ki bi utegnili biti razkriti v poročilu o skrbnem pregledu, ter še na ta način naznani, da ne smejo postati javno dostopni.

---.---

Op. št. (1): Zabel, B.: Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah - 3. knjiga, Ljubljana 2007, str. 179.

Op. št. (2): mag. Podgorelec, P.: Informacijske pravice družbenikov, Ljubljana 2007, str. 74.

Op. št. (3): Zabel, B.,

ibidem

, str. 180.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 30/2000
• Sklep II Ips 592/98
• VSL sklep I Cpg 424/2016