Sodba III Ips 155/2008

Jedro

Če »gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine«, gre namreč za kršitev postopka v zvezi s sprejetjem sklepa skupščine, ne pa vsebine samega sklepa. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbijanja, ne pa ničnosti.

V obravnavani zadevi je šlo za neobveščenost o zadevah družbe, za neposredovanje podatkov, potrebnih za presojo posameznih točk dnevnega reda, ne pa za zavrnitev odgovora na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na skupščini, za zavrnitev na skupščini zahtevanih podatkov.

Ker je tožeča stranka

vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, je njeno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Tožeča stranka se je namreč očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevano informacijo. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 610,39 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo, v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti dveh sklepov(1) skupščine tožene stranke z dne 29. 5. 2007 (I. točka izreka) kot podrejeni tožbeni zahtevek na njuno razveljavitev (II. točka izreka). Posledično je tožeči stranki naložilo povrnitev 1.447,06 EUR pravdnih stroškov tožene stranke s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka je vložila pritožbo, ki pa jo je sodišče druge stopnje z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (to je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zato je tožeča stranka vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sicer pa je prvenstveno predlagala spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z ugoditvijo postavljenemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v izpodbijanem delu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem ni priglasila stroškov revizije.

4. Tožeča stranka je z revizijo formalno izpodbijala sodbo sodišča druge stopnje tudi glede sklepa skupščine o imenovanju novega člana nadzornega sveta tožene stranke, vendar pa vsebinsko ni oporekala argumentaciji pritožbenega sodišča. Ker je ta materialnopravno pravilna, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem pogledu ni dodatno preizkušalo.

5. Sicer pa je tožeča stranka v reviziji navedla, da ji tožena stranka »kljub njeni izrecni pisni zahtevi ni izročila letnega poročila in poročila nadzornega sveta«, zaradi česar »ni mogla enakopravno sodelovati na skupščini tožene stranke [dne 29. 5. 2007] in poslovodstvu tožene stranke postavljati vprašanj, vezanih na dnevni red skupščine«. Navedla je tudi, da »seznanitev z letnim poročilom na skupščini ni [bila] zadostna«. V praksi naj bi bilo namreč jasno, da »letnega poročila, ki lahko obsega tudi več kot sto strani, delničar med samim potekom skupščine ne more preučiti v tej meri, da bi lahko uspešno sodeloval v razpravi, kaj šele od poslovodstva zahteval natančnejše informacije«. S tem naj bi bila prekršena tretji odstavek 294. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) (o razrešnici in določitvi politike prejemkov članov organov vodenja ali nadzora)(2) ter 305. člen ZGD-1 (o delničarjevi pravici do obveščenosti)(3)

.

6. Tožeča stranka je poleg tega navedla, da »poslovodstvo – direktor tožene stranke sploh ni bil prisoten na sami skupščini, niti na skupščini ni bila prisotna nobena oseba, ki bi imela ustrezna pooblastila za predstavitev letnega poročila in dajanje informacij«. Vendar pa ji je že pritožbeno sodišče (v zadnjem odstavku obrazložitve na 2. strani svoje sodbe) pojasnilo, da »gre v tem delu za nedovoljeno in zato neupoštevno pritožbeno novoto v smislu 1. odst. 337. čl. ZPP«. Ker tožeča stranka z revizijo ni uveljavljala bistvene kršitve navedene določbe v postopku pred pritožbenim sodiščem, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem pogledu ni preizkušalo (glej 371. člen ZPP).

7. Tožeča stranka se je v reviziji sklicevala na poseben pravdni postopek (na izročitev gradiva za skupščino tožene stranke, ki je potekala dne 29. 5. 2007), ki se pred Okrožnim sodiščem v Kopru vodi pod opr. št. Pg 236/2007. V zvezi z njim se je sklicevala na dejstvo, da je od tožene stranke »dne 7. 4. 2008« prejela vlogo (odgovor na tožbo), s katero ji je »končno poslala tudi letno poročilo in poročilo nadzornega sveta o sprejemu letnega poročila za poslovno leto 2006«, s čimer (»s tem«) naj bi »s konkludentnim dejanjem priznala svojo napako, da tega ni storila že pred samo skupščino družbe«. Vendar pa gre pri tem za objektivno novo dejstvo, ki je nastopilo po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji(4), zaradi česar ga revizijsko sodišče ni moglo upoštevati, saj se ne nanaša na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (glej 372. člen ZPP).

8. Tožeča stranka se je v reviziji sklicevala tudi na Odločbo o prekršku Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije 069-8/2007 z dne 21. 12. 2007 (spisovno prilogo A14), s katero je bil toženi stranki in njeni odgovorni osebi zaradi kršitve tretjega odstavka 294. člena ZGD-1 določen opomin, ker »v predpisanem roku nista brezplačno izročili niti prepisa letnega poročila niti prepisa poročila nadzornega sveta«. Vendar pa gre pri tem za objektivno nov dokaz, ki ni obstajal ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji, zaradi česar ga revizijsko sodišče ni moglo uporabiti, saj se ne nanaša na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (glej 372. člen ZPP).

9. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlagala je, da se revizija kot neutemeljena zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe do plačila.

10. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Uporabljeni predpisi.

11. Spremembe in dopolnitve Zakona o pravdnem postopku (pred tem in v nadaljevanju ZPP), uveljavljene 1. 10. 2008, na odločanje o reviziji niso vplivale, ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred tem dnem (drugi odstavek 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP; Ur. l. RS, št. 45/2008).

Revizija ni utemeljena.

Glede primarnega tožbenega zahtevka (na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa o nerazporeditvi bilančnega dobička)

12. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, dejansko izhaja, da je tožena stranka ravnala v nasprotju s tretjim odstavkom 294. člena ZGD-1.(5) Vendar pa sta sodišči nižjih stopenj v zvezi s tem argumentirano in materialnopravno pravilno pojasnili, da pri zatrjevani kršitvi, da »skupščina ni bila sklicana v skladu z 295. členom v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1, saj gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine« (kot je opisana v prvem odstavku IV. točke tožbe), ne gre za primera iz prve ali druge alineje 390. člena ZGD-1.

13. Revizijsko sodišče dodaja, da pri ugotovljeni kršitvi ne gre niti za primera iz tretje ali četrte alineje 390. člena ZGD-1. Če »gradivo za sejo skupščine tožene stranke tožeči stranki kot delničarju ni bilo dostopno niti pred niti med samim zasedanjem skupščine«, gre namreč za kršitev postopka v zvezi s sprejetjem sklepa skupščine, ne pa vsebine samega sklepa. Za takšno kršitev pa je določen postopek uveljavljanja izpodbijanja, ne pa ničnosti.(6)

Glede podrejenega tožbenega zahtevka (na razveljavitev skupščinskega sklepa o nerazporeditvi bilančnega dobička)

14. Iz obrazložitve (sodb) sodišč nižjih stopenj izhaja, da bi bilo sicer zatrjevano kršitev mogoče uvrstiti pod primer kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti iz (prvega odstavka) 305. člena ZGD-1, da pa očitana kršitev v konkretnem (obravnavanem) primeru ni vplivala na veljavnost sklepa skupščine iz (prvega odstavka) 294. člena ZGD-1. Vendar pa sta pri tem očitno prezrli določbo drugega odstavka 395. člena ZGD-1 (na katero je v prvem odstavku IV. točke tožbe opozorila tudi tožeča stranka), da »je ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka(7) sklep skupščine vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena tega zakona«.

15. Glede na s tem povezanim razlogovanjem pritožbenega sodišča revizijsko sodišče najprej ocenjuje, da je pri zatrjevani kršitvi šlo za kršitev prvega in ne četrtega odstavka 305. člena ZGD-1. Šlo je za neobveščenost o zadevah družbe, za neposredovanje podatkov, potrebnih za presojo (posameznih točk) dnevnega reda, ne pa za zavrnitev odgovora na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na skupščini, za zavrnitev na skupščini zahtevanih podatkov. Razprava o razrešitvi je namreč povezana z razpravo o uporabi bilančnega dobička (prvi stavek tretjega odstavka 294. člena ZGD-1), s tem, da je podelitev razrešnice zakonsko določena točka dnevnega reda skupščine, ki odloča o uporabi bilančnega dobička, s čimer se delničarjem odpira možnost vsebinske razprave o delu in izvrševanju funkcij članov organov vodenja ali nadzora.(8)

16. Nato pa revizijsko sodišče ocenjuje, da je v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka [po pooblaščencu delničarjev] vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje (kot to izhaja iz zadnjega odstavka obrazložitve na 2. strani izpodbijane sodbe), njeno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja.(9) Tožeča stranka se je namreč očitno (saj česa drugega ni zatrjevala) že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevano informacijo. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala.

Glede revizije

17. S tem je revizijsko sodišče presodilo revizijske navedbe (ki so bile po njegovi materialnopravni presoji) odločilnega pomena. Implicitno tudi navedbe glede ugotovitve ničnosti oziroma razveljavitve skupščinskega sklepa o podelitvi razrešnice. Ker je njihova presoja pokazala, da revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo (I. točka izreka). Ni namreč podana zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava, kar je bil razlog, na katerega je moralo revizijsko sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti.

Glede revizijskih stroškov

18. Tožnica z revizijo ni uspela, zaradi česar mora toženki povrniti 610,39 EUR stroškov revizijskega odgovora (II. točka izreka). Gre za potrebne stroške, ki so bili odmerjeni skladno z veljavnimi določbami Zakona o sodnih taksah in Odvetniške tarife, in sicer za 106,41 EUR stroškov sodnih taks za revizijski odgovor, 413,10 EUR stroškov sestave revizijskega odgovora z 82,62 EUR (20%) davka na dodano vrednost ter 8,26 EUR materialnih stroškov.

19. Od priznanih stroškov gredo toženki skladno s Pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006 (objavljenim v Pravnih mnenjih I/2006) tudi zahtevane zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva morebitne zamude do dneva plačila.

---.---

Op. št. (1): Gre za sklep pod točko 2 notarskega zapisnika SV 540/07 (spisovne priloge A3), da »bilančni dobiček v višini SIT 19,475.310,24 ostane nerazporejen« ter da »Skupščina podeljuje razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu P. d. d.« ter za sklep pod točko 3.c istega notarskega zapisnika, da »se z dnem zasedanja za člana nadzornega sveta P. d. d. imenuje A. A., rojen 30. 4. 1957, državljan ZR Nemčije, za s statutom določeno dobo štirih let«.

Op. št. (2): Celotno besedilo takrat veljavnega tretjega odstavka 294. člena ZGD-1 (Ur. l. RS, št. 42/2006 – 60/2006) se je glasilo: »Razprava o razrešitvi se poveže z razpravo o uporabi bilančnega dobička. Poslovodstvo mora skupščini predložiti letno poročilo in poročilo nadzornega sveta ali upravnega odbora iz 282. in 285. člena tega zakona. Poročili morata biti od objave sklica skupščine dalje dostopni delničarjem na sedežu družbe. V objavi sklica se objavi, kje sta poročili dostopni. Na delničarjevo zahtevo je treba temu najpozneje naslednji delovni dan brezplačno izročiti prepis poročil. Zasedanje skupščine, na katerem skupščina odloča o uporabi bilančnega dobička in o razrešnici, mora biti v prvih osmih mesecih po koncu poslovnega leta.«

Op. št. (3): Besedilo takrat veljavnega prvega odstavka 305. člena ZGD-1 (Ur. l. RS, št. 42/2006 – 60/2006) se je glasilo: »Poslovodstvo mora na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo dnevnega reda. Pravica do obveščenosti velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami.« Besedilo takrat veljavnega četrtega odstavka 305. člena ZGD-1 pa se je glasilo: »Če delničarju niso dani podatki, lahko zahteva, da se njegovo vprašanje in razlog, zaradi katerega je bilo dajanje podatkov zavrnjeno, vključita v zapisnik.«

Op. št. (4): Dejstvo je nastopilo tudi po zaključku seje na drugi stopnji.

Op. št. (5): »Po izpovedi direktorja tožeče stranke B. B. mu je na njegovo zahtevo šele na skupščini predsedujoči izročil svoj izvod poročila na vpogled, ki pa ga ni niti utegnil prebrati, saj je bila ta točka dnevnega reda prej zaključena« (zadnji stavek prvega odstavka obrazložitve na 7. strani sodbe sodišča prve stopnje).

Op. št. (6): Primerjaj sodbo naslovnega sodišča III Ips 60/2003 z dne 4. 12. 2003 (navedeno tudi v Velikem komentarju Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjigi, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 729-730).

Op. št. (7): Besedilo takrat veljavne 2. točke prvega odstavka 395. člena ZGD-1 (Ur. l. RS, št. 42/2006 – 60/2006) se je glasilo: »Sklep skupščine je izpodbojen, če je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa ( na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina).«

Op. št. (8): Dr. Borut Bratina v Velikem komentarju Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjigi, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 475, prvi odstavek 2. točke komentarja.

Op. št. (9): Primerjaj sodbo naslovnega sodišča III Ips 19/2006 z dne 25. 4. 2006 (navedeno tudi v Velikem komentarju Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjigi, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 728).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III Ips 17/2022
• VSK sodba Cpg 233/2008
• VSL Sklep I Cpg 121/2020