<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba III Ips 69/2008

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2010:III.IPS.69.2008
Evidenčna številka:VS4001616
Datum odločbe:21.12.2010
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cpg 64/2007
Področje:PRAVO DRUŽB - POGODBENO PRAVO - JAVNA NAROČILA
Institut:naročnik po zakonu o javnih naročilih - gradnja avtocest - podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika - odstop terjatve - zapadlost terjatve - ugovor nezapadlosti

Jedro

Ker naročnik vtoževanega zneska (še) ni dolgoval prevzemniku javnega naročila, ga tudi tožeči stranki, kot podizvajalcu (še) ni bil dolžan plačati.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 50.821.901,21 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 14.047.210,41 SIT od 10. 8. 2005 do plačila, od zneska 11.440.540,04 SIT od 2. 9. 2005 do plačila, od zneska 11.907.026,76 SIT od 3. 10. 2005 do plačila in od zneska 13.427.124,00 SIT od 5. 11. 2005 do plačila, vse v roku 15 dni.“

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške celotnega postopka v višini 9.419,18 EUR.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 212.076,04 EUR (prej: 50.821.921,21 SIT) s pripadki. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo.

2. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija z revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče spremeni sodbi sodišč nižjih stopenj oziroma podrejeno, da sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Relevantno dejansko stanje

4. Tožeča stranka je bila v pogodbenem razmerju s P. d.d. in je kot njegov podizvajalec izvedla dela na avtocestnem odseku A. P. d.d. je bil eden izmed izvajalcev, izbranih na javnem razpisu, ki ga je objavila tožena stranka kot naročnica.

5. Kljub potrjenim začasnim situacijam izvajalec P. d.d. tožeči stranki ni plačal izvedenih del v višini vtoževanega zneska. Tožeča stranka zato zahteva plačilo svojih terjatev od naročnika, to je tožene stranke.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija

6. Tožena stranka navaja, da Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (v nadaljevanju Odredba), na katero naj bi višje sodišče oprlo odločitev o utemeljenosti zahtevka, ne more biti samostojna materialna podlaga zahtevka, saj ne more določati pravic in obveznosti. Zahtevek tožeče stranke naj ne bi bil utemeljen niti po 631. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj podjemnikova terjatev do tožene stranke še ni dospela.

7. Po mnenju tožene stranke naj Odredba tudi sicer ne bi veljala zanjo, saj po noveli Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZDARS) ne deluje več kot pooblaščenec države, temveč opravlja naloge v zvezi z izgradnjo avtocest v svojem imenu in za račun Republike Slovenije.

8. Revizija je utemeljena.

Razlogi za ugoditev reviziji

9. Ugovor tožene stranke, da Odredba zanjo ne velja več, ker DARS opravlja naloge v zvezi z izgradnjo avtocest na podlagi ZDARS v svojem imenu in na račun države, ni utemeljen. V 5. členu Odredbe je navedeno, da se ta člen nanaša na naročnike iz 2. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS št. 24/97). Ti pa so: - uporabniki proračuna - javni gospodarski zavodi in javna podjetja ter - druge pravne osebe, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je država ali lokalna skupnost. Skladno z 2. členom ZDARS je Republika Slovenija edini ustanovitelj in delničar DARS-a. Tožena stranka je tako zavezana spoštovati določbe Odredbe.

10. Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago tožbenega zahtevka upoštevalo tako določbo 631. člena OZ, kakor tudi določbo 5. člena Odredbe. Tožeča stranka je po oceni sodišča prve stopnje izkazala vse potrebne predpostavke, ki jih zahteva 631. člen OZ za uveljavitev neposrednega zahtevka do naročnika, tožene stranke. O dospelosti terjatve (v razmerju med naročnikom in izvajalcem) je sodišče prve stopnje sklepalo na podlagi dopisa tožene stranke z dne 27. 3. 2006, v katerem je slednja priznala navedbe tožeče stranke, o pripoznanosti terjatev tožene stranke do izvajalca (P. d.d.) pa na podlagi potrjenih začasnih situacij.

11. Sodišče druge stopnje je sprejelo ugovor tožene stranke, da del po vtoževanih začasnih situacijah še ni prevzela od izvajalca, P. d.d., in da zaradi tega njena obveznost še ni dospela. Tožbeni zahtevek pa je po oceni pritožbenega sodišča kljub temu utemeljen na podlagi določbe prve alineje 5. člena Odredbe.

12. Odredba v 5. členu določa obveznost naročnikov, da morajo v postopkih oddaje javnih naročil v razpisne pogoje dodatno vključiti zavezo izvajalcev del kot prevzemnikov javnih naročil za odstop svojih terjatev do naročnikov v korist dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov za izkazane in potrjene terjatve dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov do izvajalcev del (prva alinea 5. člena Odredbe). V pogodbi z dne 22. 12. 2004, ki jo je sklenila tožena stranka kot naročnica z izvajalci: S. d.d., P. d.d., C. d.d., in G. d.d., je bila taka zaveza določena (5. člen pogodbe).

13. Zaveza odstopiti terjatev še ne pomeni samega odstopa terjatve. Pa tudi tedaj, če bi šteli, da je bila terjatev prevzemnika javnega naročila (P. d.d.) odstopljena tožeči stranki, se je treba najprej vprašati, kakšna terjatev ji je bila odstopljena. To je lahko le terjatev, ki jo je imel prevzemnik javnega naročila do tožene stranke. Ta pa po ugotovitvah sodišča druge stopnje v času odločanja sodišča prve stopnje še ni dospela. Ne drži namreč, da bi bilo iz dopisa tožene stranke z dne 27. 3. 2006 mogoče sklepati na njeno priznanje dospelosti terjatev, ki jih je imel do nje prevzemnik javnega naročila. Ker tožena stranka vtoževanega zneska (še) ni dolgovala prevzemniku javnega naročila, ga tudi tožeči stranki (še) ni bila dolžna plačati. Sodišči nižjih stopenj bi zato morali tožbeni zahtevek zavrniti.

14. Ker se je pokazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen niti na podlagi 631. člena OZ niti na podlagi 5. člena Odredbe, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek (prvi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

15. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku s spremembami, ki so bile uveljavljene pred ZPP-D (v besedilu ZPP).

Stroški postopka

16. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožeča stranka v pravdi ni uspela, mora toženi stranki povrniti stroške postopka, ki so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, upoštevajoč določbe Odvetniške tarife in takrat veljavnega Zakona o sodnih taksah (ZST). Stroški znašajo 5020 odvetniških točk za storitve v postopku pred sodiščem prve stopnje, stroškov v pritožbenem postopku tožena stranka ni prijavila, ter 2850 odvetniških točk za revizijo. Skupaj z 20% DDV, kilometrino in sodno takso za odgovor na tožbo in revizijo znašajo stroški tožene stranke 9.419,18 EUR.


Zveza:

OZ člen 631.
Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov člen 5.
ZJG člen 2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.02.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxODU5