<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba VIII Ips 295/2009

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.295.2009
Evidenčna številka:VS3004613
Datum odločbe:25.01.2011
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 458/2008
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:družinska in starostna pokojnina - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev - ničnost

Jedro

Ker odločbe ni izdal nepristojen organ in ni bila izdana o isti stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ni pogojev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 14708089 z dne 18. 11. 2004 in prvo točko izreka odločbe št. 708089 z dne 23. 2. 2007. Zahtevek za ugotovitev ničnosti odločbe št. 14708089 z dne 18. 11. 2004 je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da povrne stroške brezplačne pravne pomoči v znesku 655,37 EUR. Presodilo je, da je tožena stranka odločbo z dne 18. 11. 2004 izdala o pravici, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, zato je obstajala podlaga za njeno razveljavitev na podlagi 2. točke prvega odstavka 274. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji). Zahtevek za ugotovitev, da je odločba z dne 18. 11. 2004 nična pa je zavrnilo z obrazložitvijo, da ničnostni razlogi iz 279. člena ZUP niso podani.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in sicer tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in tudi tožbeni zahtevek za odpravo odločbe z dne 18. 11. 2004 in prve točke odločbe z dne 23. 2. 2007 stroškovno zavrnilo. Presodilo je, da pogoj iz 2. točke prvega odstavka 274. člena ZUP za odločitev po nadzorstveni pravici ni izpolnjen. Pritožbo tožnice, ki je izpodbijala odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti odločbe z dne 18. 11. 2004 pa je zavrnilo z obrazložitvijo, da razlogi za ničnost odločbe niso podani.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno in obširno revizijo vložila tožnica, ki sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da tožena stranka v nobenem primeru ne more izdati odločbe o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno oziroma ne more posegati v že priznane pravice za nazaj. Kljub temu, da je tožnica dejansko prejemala od 1. 9. 1998 dve pokojnini, to ne more biti podlaga za neustavno in nezakonito postopanje tožene stranke, ki je ustavila izplačevanje starostne pokojnine za nazaj. To bi po mnenju revizije lahko storila kvečjemu za naprej. Ker je nezakonito posegla v že pravnomočno urejeno razmerje, bi odločbo, s katero je to storila, morala odpraviti po nadzorstveni pravici in sicer iz razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP. Sodišču prve in druge stopnje očita kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ZUP in Ustave RS, razlaga pomen pravnomočnosti odločb in način odločanja v upravnem postopku. Če že ni bilo pogojev za odpravo odločbe z dne 18. 11. 2004, je po mnenju revizije podan ničnostni razlog, sodišču prve in druge stopnje pa očita tudi, da nista odločili o zahtevku za razveljavitev odločbe z dne 18. 11. 2004 in odpravi druge točke odločbe z dne 23. 2. 2007.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Iz dejstev, ugotovljenih v postopku pred sodiščem prve stopnje ter potrjenih in sprejetih pred sodiščem druge stopnje izhaja, da je tožnica prejemnica družinske pokojnine od 30. 9. 1976 dalje. To pokojnino je prejemala tudi v obdobju, ko je bila zaposlena (od 1. 6. 1978 do 31. 8. 1998) in tudi še potem, ko je bila s 1. 9. 1998 starostno upokojena. Po ugotovitvi, da tožnica prejema družinsko in starostno pokojnino, je tožena stranka z odločbo z dne 18. 11. 2004 odločila, da se tožnici izplačevanje starostne pokojnine s 1. 9. 1998 ustavi. Odločilo je tudi, da se izplačani zneski starostne pokojnine poračunajo in da ta odločba nadomešča odločbo z dne 22. 1. 1999 o priznanju pravice do starostne pokojnine. Kljub temu, da je ta odločba imela pravilen pravni pouk, se tožnica zoper njo ni pritožila. Šele 14. 6. 2005 je podala zahtevo (pobudo) za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, ki jo je tožena stranka z odločbo z dne 23. 2. 2007 zavrnila. S tožbo, ki jo je vložila 27. 3. 2007, je zahtevala odpravo obeh citiranih odločb v celoti, razveljavitev odločbe z dne 18. 11. 2004, ugotovitev ničnosti odločbe z dne 18. 11. 2004 in odločitev, da se tožnici ustavi izplačevanje starostne pokojnine šele z dnem 18. 11. 2004.

7. Predmet presoje v tem socialnem sporu je prvenstveno odločba z dne 23. 2. 2007, s katero je bila zavrnjena zahteva za odpravo oziroma razveljavitev odločbe z dne 18. 11. 2004 po nadzorstveni pravici (I. točka izreka) in zahteva za ugotovitev ničnosti te iste odločbe (II. točka izreka). Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, urejeno v 274. členu ZUP. Pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi: (1) če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena tega zakona; (2) če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena; (3) če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno; (4) če je odločbo izdal krajevno nepristojen organ. Izdano odločbo lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je z njo očitno prekršen materialni predpis. To izredno pravno sredstvo predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, zato je omejen in zajema samo taksativno navedene razloge, ki jih določa citirana določba. Glede na naravo nadzora je to sredstvo v dispoziciji organa, ki izvaja nadzor. Po prvem odstavku 275. člena ZUP pristojni organ po nadzorstveni pravici odločbo lahko odpravi oziroma razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca ali inšpektorja. V spornem primeru je zahtevo podala stranka.

8. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da nobeden od razlogov iz prvega odstavka 274. člena ZUP ni podan, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničino zahtevo za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. Revizija zmotno vztraja na stališču, da je bila odločba z dne 18. 11. 2004 izdana po nepristojnem organu in o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Sporna odločba ni bila izdana po postopku, pri katerem bi bilo potrebno odločanje organa druge stopnje (npr. pritožbeni postopek, revizija, odločanje po nadzorstveni pravici). Tudi ni šlo za odločitev o isti zadevi (odmeri starostne pokojnine), kot pri odločbi z dne 22. 1. 1999. Z odločbo z dne 22. 1. 1999 je bila tožnici na podlagi ugotovitve, da izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev po 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92, Ur. l. RS, št. 12/92 in naslednji), odmerjena starostna pokojnina od 1. 9. 1998 dalje. Z odločbo z dne 18. 11. 2004 pa je bilo na podlagi ugotovitve, da tožnica že uživa družinsko pokojnino, izplačevanje starostne pokojnine ustavljeno v skladu s 177. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). To pomeni, da odločba z dne 18. 11. 2004 temelji na drugačnem dejanskem in pravnem stanju, kot odločba z dne 22. 1. 1999.

9. Utemeljeno je tožena stranka zavrnila tudi zahtevo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici z dne 18. 11. 2004. Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici v primeru očitne kršitve materialnega zakona pomeni, da posledice razveljavljene odločbe ostanejo v veljavi do trenutka razveljavitve, nove posledice pa iz nje ne morejo več nastati. Odločbo je po nadzorstveni pravici mogoče razveljaviti, če je z njo očitno prekršen materialni predpis. Kot je že ugotovilo sodišče druge stopnje, materialni predpis ni bil očitno kršen, saj tožnica do dveh pokojnin, družinske in starostne, ni bila upravičena.

10. Glede na navedeno je odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi zahtevka za odpravo prvega odstavka odločbe z dne 23. 2. 2007 pravilna.

11. Pravilna pa je tudi odločitev o zavrnitvi tožničine pritožbe zoper tisti del sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev ničnosti odločbe z dne 18. 11. 2004. V prvem odstavku 279. člena ZUP so določeni razlogi, iz katerih se odločba lahko izreče za nično. Nobeden od teh razlogov ni podan, saj ne gre za odločbo, ki je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti ali v stvari, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku; ali ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu; ali ki je sploh ni mogoče izvršiti; ali ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (gre za primer, ko se odločba lahko izda le v primeru zahteve, v spornem primeru pa ne gre za tako situacijo), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila; ali ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja; ali v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost.

12. Očitek, da sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevku za odpravo tudi drugega odstavka odločbe z dne 23. 2. 2007 in o zahtevku za razveljavitev odločbe z dne 18. 11. 2004 je sicer utemeljen, vendar pa to ne predstavlja kršitve, ki bi bila utemeljen revizijski razlog. Tožnica je v pritožbi pravočasno predlagala izdajo dopolnilne sodbe; o predlogu bo moralo sodišče prve stopnje še odločiti.

13. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZUP člen 274, 274/1, 274/2, 279, 279/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.02.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxODQ3