Sodba VIII Ips 26/2009

Jedro

Tožnik je bil dolžan izvršiti sklepe skupščine o razrešitvi in imenovanju novih članov nadzornega sveta, ne glede na to, da je bila glede teh sklepov vložena izpodbojna tožba. Tako ugotovitev ničnosti sklepa skupščine kot razveljavitev izpodbojnega sklepa učinkujeta šele s pravnomočnostjo sodbe.

Poslovodja oziroma direktor d.o.o. mora poročati nadzornemu svetu na njegovo zahtevo o vseh vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe. Ta obveznost zajema tudi posredovanje dokumentacije o poslovanju.

Na podlagi prvega odstavka 449. člena ZGD poslovodja oziroma direktor d.o.o. vodi družbo na lastno odgovornost. Glede na to se tožnik v zvezi z realizacijo sklepov skupščine in nadzornega sveta tožene stranke ne more razbremeniti s sklicevanjem na nasvete profesionalne pravne pomoči, saj v okviru vodenja družbe na lastno odgovornost prevzema tudi odgovornost za izbiro pravne pomoči in za lastne sposobnosti za vodenje poslov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo 13.402,50 EUR iz naslova odpravnine zaradi predčasne razrešitve s funkcije poslovodje tožene stranke. Hkrati je tožniku naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje delno znižalo znesek stroškov, ki ga je tožnik dolžan povrniti toženi stranki, v preostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je nadzorni svet tožene stranke dne 29. 12. 2001 tožnika odpoklical oziroma razrešil s funkcije poslovodje – direktorja iz utemeljenih razlogov in zato na podlagi določb pogodbe o zaposlitvi direktorja tožnik do plačila vtoževanega zneska ni upravičen.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se formalno sklicuje na vse revizijske razloge iz prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da izpodbijana sodba ni obrazložena, da ni z ničemer utemeljen zaključek sodišča, da je bil tožnik do tožene stranke nelojalen in da je deloval v njeno škodo in da sodišče protispisno zaključuje, da kljub zahtevi manjšinskih družbenikov seje skupščine tožene stranke ni sklical, saj taka pisna zahteva ni bila podana. V zvezi s tem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega navaja, da je sodišče neutemeljeno presodilo, da so obstojali krivdni razlogi za njegovo razrešitev, saj je ravnal v skladu s kvalificiranimi pravnimi nasveti, tako da je že zaradi tega izključena njegova krivda. Sicer pa je utemeljeno prišlo do preložitve seje skupščine, ker o sklicu niso bili obveščeni vsi družbeniki in navaja, da utemeljeno ni predlagal vpisa članov nadzornega sveta v sodni register, ker je bil pred sodiščem sprožen postopek glede zakonitosti sklepa skupščine o njihovem imenovanju. V dopolnitvi revizije znotraj roka za njeno vložitev navaja, da je bila po izdaji izpodbijane sodbe toženi stranki tudi vročena sodba Okrajnega sodišča v Mariboru I Pg 141/2008 z dne 18. 9. 2008, s katero je bila ugotovljena nezakonitost sklepov skupščine tožene stranke z dne 24. 8. 2001 o razrešitvi dotedanjih članov nadzornega sveta in imenovanju novih članov, ki so tožnika nezakonito razrešili, tako da je njegov zahtevek utemeljen že iz tega razloga.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka navaja, da pogoji za revizijo niti niso podani. Šteje, da gre za gospodarski spor, v katerem vrednost predmeta spora ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije. Sicer pa opozarja na opredelitev odgovornosti poslovodje d.o.o. v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – Ur. l. RS, št. 30/93-45/01) in na širšo opredelitev razlogov za njegovo razrešitev. Opozarja na protislovnost revizijskih navedb, ko tožnik poskuša zanikati subjektivno krivdo za očitana ravnanja, hkrati pa vztraja pri domnevni utemeljenosti očitanih ravnanj. Navaja, da revizijski razlogi tudi sicer niso podani.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno „individualno pogodbo o zaposlitvi direktorja“ z dne 12. 4. 2001. V 1. členu pogodbe sta se stranki izrecno dogovorili, da bo tožnik kot poslovodja oziroma direktor družbe s toženo stranko v delovnem razmerju. Pravice oziroma izplačila za primer neupravičene razrešitve oziroma odpoklica tožnika, ki so predmet tega spora, so urejena v 12. členu navedene pogodbe. Glede na tako ureditev razmerij med strankama v sporu je sodišče tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno obravnavalo v smislu individualnega delovnega spora. Zato se tudi pogoji za dovoljenost revizije v tej zadevi presojajo po pravilih, ki so ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje veljala za premoženjske delovne spore, to je po določbah 1. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v zvezi s takratnim drugim odstavkom 367. člena ZPP, v katerem je bila kot meja za dovoljenost revizije določena vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je presegala 4.172,93 EUR. Ker vrednost spornega predmeta tudi na revizijski stopnji presega navedeni znesek, je revizija v tej zadevi dovoljena.

7. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in glede razlogov sodbe ni nasprotij, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Zato v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke prvega odstavka 339. člena ZPP niso podane. Drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tožnik v reviziji ni določno opredelil.

9. Na podlagi točke 5.14 družbene pogodbe tožene stranke (priloga A6), v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 449. člena ZGD, je lahko nadzorni svet tožene stranke odpoklical oziroma razrešil tožnika, kot poslovodjo oziroma direktorja, ob ugotovitvi, da je huje kršil obveznosti oziroma da ni bil sposoben voditi poslov, moral pa ga je razrešiti, če bi mu skupščina izrekla nezaupnico. V vseh teh primerih tožnik ni bil upravičen do odpravnine oziroma izplačil iz 12. člena njegove pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 4. 2001 (priloga A3), ki so bila določena le za primer neupravičene razrešitve.

10. Sodišče je sprejelo izpodbijano sodbo na podlagi naslednjih dejanskih ugotovitev:

zaradi ravnanja tožnika je prišlo do preklica in preložitve 6. seje skupščine tožene stranke v mesecu decembru 2001, ker tožnik ni ustrezno poskrbel za vročitev vabil in ni zagotovil drugih pogojev za sejo skupščine (rezervacija prostora, obvestilo notarke);

že predhodne 5. seje skupščine tožnik ni sklical, čeprav je bil sklic skupščine potreben zaradi imenovanja članov nadzornega sveta. Zato je do seje skupščine prišlo na zahtevo družbenikov, takemu sklicu pa je tožnik neutemeljeno nasprotoval;

tožnik ni poskrbel za vpis novih članov nadzornega sveta v sodni register;

tožnik ni izpolnjeval sklepov nadzornega sveta in mu kljub izrecni zahtevi z dne 19. 10. 2001 ni posredoval zahtevane dokumentacije o poslovanju.

11. Sodišče utemeljeno ugotavlja, da je bil tožnik dolžan izvršiti sklepe skupščine o razrešitvi in imenovanju novih članov nadzornega sveta ne glede na to, da je bila vložena izpodbojna tožba glede sklepov skupščine. Tako ugotovitev ničnosti sklepa skupščine, kot razveljavitev izpodbojnega sklepa učinkuje šele s pravnomočnostjo sodbe (1). O ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepov skupščine tožene stranke o imenovanju novih članov nadzornega sveta iz meseca avgusta 2001 pa do izdaje izpodbijane sodbe v tej zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno.

12. Poslovodja oziroma direktor d.o.o. mora na podlagi 256. člena, v zvezi s 448. členom ZGD na njegovo zahtevo poročati nadzornemu svetu o vseh vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe. Ta obveznost zajema tudi posredovanje dokumentacije o poslovanju. Takšna obveznost izhaja tudi iz točke 5.15 družbene pogodbe tožene stranke.

13. Na podlagi prvega odstavka 449. člena ZGD poslovodja oziroma direktor d.o.o. vodi družbo na lastno odgovornost. Glede na to se tožnik v zvezi z realizacijo sklepov skupščine in nadzornega sveta tožene stranke ne more razbremeniti s sklicevanjem na nasvete profesionalne pravne pomoči, saj v okviru vodenja družbe na lastno odgovornost prevzema tudi odgovornost za izbiro pravne pomoči in za lastne sposobnosti za vodenje poslov. Na podlagi točke 5.14 družbene pogodbe, ga je namreč lahko nadzorni svet utemeljeno razrešil tako zaradi hujših kršitev obveznosti, kot zaradi nesposobnosti vodenja poslov družbe v smislu določb ZGD.

14. Glede na navedeno revizijsko sodišče soglaša, da je nadzorni svet tožene stranke dne 29. 12. 2001 tožnika, kot poslovodjo – direktorja, utemeljeno, to je upravičeno odpoklical oziroma razrešil. Zato je sodišče utemeljeno presodilo, da niso podani pogoji za ugoditev tožnikovemu zahtevku za plačilo odpravnine oziroma za plačilo vtoževanega zneska iz 12. člena Pogodbe o zaposlitvi tožnika z dne 12. 4. 2001.

15. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Odločitev o revizijskih stroških tožene stranke temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Bohinc in drugi: Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, druga knjiga, stran 201.

Datum zadnje spremembe:

18.02.2011

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 117/2005
• Sodba VIII Ips 330/2007
• Sodba VIII Ips 55/2011