Sodba VIII Ips 244/2009

Jedro

Tožnik zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti ne navede niti jih z ničemer ne obrazloži oziroma utemelji, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.

Tožnik ne navede, katero materialno pravo naj bi bilo kršeno in kako. Svoje nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami na kratko utemeljuje le s sklicevanjem na del mnenja sodnega izvedenca in s pavšalnim sklicevanjem na „medicinsko dokumentacijo“, ne da bi jo vsaj določljivo opredelil. Na podlagi take revizije izpodbijane sodbe glede pravilne uporabe materialnega prava ni mogoče preizkusiti, po uradni dolžnosti pa na podlagi spremenjene določbe 371. člena ZPP revizijsko sodišče ne pazi več na to.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji. Na podlagi obsežno izvedenega dokaznega postopka ni ugotovilo, da bi bilo pri tožniku dokončno podano tako zdravstveno stanje, ki ga ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Tožnik ni predložil dokazov o tem, da bi se zdravljenju ali ukrepom medicinske rehabilitacije sploh podvrgel. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno in o njegovi delazmožnosti še ni mogoče odločiti. Tožnik bo po končanem zdravljenju lahko ponovno vložil predlog za oceno delazmožnosti. Niti tožena stranka niti sodišče nista vezana na oceno delazmožnosti pri Švedskih oziroma Hrvaških nosilcih socialnega zavarovanja, saj sta dolžni upoštevati predpisov, veljavnih v Republiki Sloveniji, torej predvsem ZPIZ-1.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Navedlo je, da sodišče v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost upravnega akta, s katerim je tožena stranka odločila o pravici iz sistema socialne varnosti. To pomeni, da se pri presoji upošteva dejansko stanje in predpisi, ki je obstajalo oziroma ki so veljali v času izdaje dokončnega akta. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju in ugotovitve o delazmožnosti, so lahko le razlog za ponovni začetek postopka za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče postavilo izvedenca dr. M. P., ki je pojasnil, da je tožnik popolnoma dela nezmožen od dne 19. 8. 2005 dalje. Iz mnenja izhaja tudi, da je zdravljenje pri tožniku že davno končano. Zato ni razumljivo, kako lahko sodišče navaja, da zdravljenje še vedno ni zaključeno. Tožnik je predložil medicinsko dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zdravljenje končano in je tudi invalidsko upokojen na Švedskem in tudi na Hrvaškem.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 130. člena ZPP-D).

6. Tožnik zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti ne navede niti jih z ničemer ne obrazloži oziroma utemelji. Zato izpodbijane sodbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti. Revizijsko sodišče ne more ugibati, katero izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki so lahko revizijski razlog, želi tožnik uveljavljati.

7. Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožnik pa stori zgolj in samo to. Ne navede niti katero materialno pravo naj bi bilo kršeno in kako. Svoje nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami na kratko utemeljuje le s sklicevanjem na del mnenja sodnega izvedenca in s pavšalnim sklicevanjem na „medicinsko dokumentacijo“, ne da bi jo vsaj določljivo opredelil. Na podlagi take revizije izpodbijane sodbe tudi glede pravilne uporabe materialnega prava ni mogoče preizkusiti, po uradni dolžnosti pa na podlagi spremenjene določbe 371. člena ZPP revizijsko sodišče ne pazi več na to.

8. Glede na navedeno je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

18.02.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 64/2008
• Sodba VIII Ips 138/2011
• VDSS Sodba Psp 215/2023