Sodba X Ips 569/2008

Jedro

Revident zahteve za odločanje ni vložil v roku iz četrtega odstavka 88. člena EZ, zato je bila po petem odstavku 88. člena EZ zavržena, kar pa ni v nasprotju z Direktivo 2003/54/ES.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka in stranka z interesom trpita sami svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidenta) zoper odločbo tožene stranke z dne 10. 10. 2005, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Javne agencije Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju Agencija) z dne 16. 8. 2005. S sklepom je bila revidentova zahteva za odločanje zoper ugotavljanje odstopanj in zneskov izravnave odstopanj ter kršitev splošnih dobavnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo, zavržena kot prepozna.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pritrdilo revidentovim tožbenim ugovorom v delu, v katerem se ta sklicuje na dokončnost obračunov za mesec januar in februar dne 26. 4. 2005 in dne 12. 5. 2005. Kot neutemeljene pa je zavrnilo nadaljnje tožbene ugovore, da bi bilo treba njegove ponovno vložene zahteve v zvezi z navedenima obračunoma, na katere pa B., d. o. o., ni več odgovoril, obravnavati v smislu molka, zaradi česar bi bilo treba njegovo zahtevo, naslovljeno na Agencijo, šteti kot pravočasno. B., d. o. o. je revidentu v zvezi z njegovima reklamacijama odgovoril z dopisoma z dne 26. 4. in 12. 5. 2005 in revident bi moral, upoštevaje določbo 88. člena Energetskega zakona – EZ (Ur. l. RS, št. 26/05), v roku 15 dni vložiti zahtevo na Agencijo. Ker revident v tem roku zahteve ni vložil, je odločitev tožene stranke pravilna, čeprav se v obrazložitvi odločitve sklicuje na napačne razloge.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker gre v obravnavanem primeru po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, poleg tega pa v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, odločitev pa ima za revidenta zelo hude posledice. Revizijo vlaga zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Upravna organa in prvostopenjsko sodišče so različno interpretirali vprašanje obstoja procesne predpostavke za vložitev zahteve na Agencijo. Po obeh razlagah pa je bila zahteva napačno zavržena. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče spremenilo tako dejansko stanje kot materialnopravno podlago, revidentu pa ni dalo možnosti, da se o tem izjavi. Zmotno je uporabilo 88. člen EZ in 199. člen Pravil za delovanje trga z električno energijo (Ur. l. RS, št. 30/01 in 118/03, v nadaljevanju Pravila) glede ugotavljanja pravočasnosti, izpodbijana odločitev pa je tudi v nasprotju z vsebino in cilji Direktive2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (UL L št. 176 z dne 15. 7. 2003, v nadaljevanju Direktiva).

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo navedla, da prereka revizijske navedbe in vztraja pri svoji odločitvi.

5. Na revizijo je odgovorila tudi stranka z interesom B., d. o. o. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo zavrže, ker niso izkazani uveljavljani pogoji za njeno dovoljenost, sicer pa prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. V obravnavani zadevi gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, revident ugovarja skladnost z Direktivo, zato je Vrhovno sodišče revizijo dovolilo iz razlogov po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Odločitev v obravnavani zadevi temelji na določbah EZ, ki je predvidel poseben postopek reševanja sporov med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji. V 88. členu EZ je določeno, da Agencija odloča v upravnem postopku na prvi stopnji v sporih med uporabniki omrežja oziroma zainteresiranimi osebami ter sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga v posamičnih zadevah, ki izvirajo iz: dostopa do omrežij; obračunane cene za uporabo omrežij; zatrjevane kršitve splošnih dobavnih pogojev in sistemskih obratovalnih navodil; ugotovljenih odstopanj in zneskov za pokrivanje stroškov izravnave odstopanj ter kršitev splošnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo (prvi odstavek 88. člena EZ). Pred sprožitvijo postopka iz prvega odstavka tega člena mora upravičenec vložiti pisno zahtevo na sistemskega operaterja za odpravo zatrjevane nezakonitosti ali nepravilnosti, sistemski operater pa mora na zahtevo pisno odgovoriti in navesti razloge za svojo odločitev najkasneje v dveh mesecih od vložitve zahteve s strani upravičenca (tretji odstavek 88. člena EZ). Zahtevo za odločanje v skladu s prvim odstavkom tega člena lahko vloži samo upravičenec, katerega zahteva je bila v celoti ali deloma zavrnjena s strani sistemskega operaterja ali mu sistemski operater pisno ni odgovoril v skladu z roki iz prejšnjega odstavka. Rok za vložitev zahteve je 15 dni od vročitve pisnega odgovora s strani sistemskega operaterja oziroma od poteka roka za odgovor iz prejšnjega odstavka (četrti odstavek 88. člena EZ). V primeru, da je vloga za odločanje skladno s prvim odstavkom 88. člena, vložena na Agencijo v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom tega člena, jo Agencija zavrže kot nedovoljeno oziroma kot prepozno (peti odstavek 88. člena EZ).

10. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katerega je Vrhovno sodišče pri odločanju vezano, in ki glede na navedbe obeh strank (čeprav revizija navaja, da naj bi sodišče prve stopnje ugotovilo drugačno dejansko stanje) ni sporno, je revident pri organizatorju trga B., d. o. o. reklamiral obračuna za meseca januar 2005 (z dopisom z dne 25. 2. 2005) in februar 2005 (z dopisom z dne 29. 3. 2005). Ob upoštevanju določb 88. člena EZ je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je B., d. o. o. na zahtevo pisno odgovoril v zvezi z reklamacijo za mesec januar dne 26. 4. 2005 in za mesec februar dne 12. 5. 2005. V odgovoru družbe B., d. o. o. z dne 26. 4. 2005 je med drugim celo izrecno navedeno, da je bilo ob ponovni kontroli ugotovljeno, da so podatki pravilni in da je s tem količinski obračun dokončen. S tem je začel teči 15-dnevni rok in revident bi moral, upoštevaje določbe 88. člena EZ, v tem roku vložiti zahtevo na agencijo. Revident pa je zahtevo na agencijo vložil dne 13. 7. 2005 ter jo dopolnil 28. 7. 2005 (razširil še na količinski obračun za mesec februar). Agencija je zahtevo obravnavala v skladu z določbami 88. člena EZ in ker vloga za odločanje ni bila vložena v roku iz četrtega odstavka 88. člena EZ (v 15 dneh od vročitve pisnega odgovora s strani sistemskega operaterja), je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno uporabljena določba petega odstavka 88. člena EZ, na podlagi katere je bila revidentova vloga zavržena.

11. Neutemeljeni so revizijski ugovori, da je določba 88. člena EZ neskladna z Direktivo oziroma da glede na peti odstavek 23. člena Direktive ne more vsebovati nobenih vsebinskih in časovnih omejitev reševanja sporov med ponudniki električne energije in sistemskimi operaterji distribucijskega omrežja oziroma organizatorji trga. Zakonodajalec je navedeno Direktivo implementiral v EZ-A (Ur. l. RS, št. 51/2004), ki je veljal že v času odločanja v tej zadevi. V petem odstavku 23. člena Direktive, na katero se revident sklicuje, je določen rok, v katerem mora regulatorni organ (Agencija) izdati svoj sklep. Po tej določbi regulatorni organ, ki je v vlogi organa za poravnavo sporov, izda svoj sklep v dveh mesecih po prejemu pritožbe, to obdobje pa se lahko podaljša za dva meseca, če regulatorni organ želi pridobiti dodatne informacije. To določbo Direktive je zakonodajalec z novelo EZ-A (55. člen) vnesel v slovenski pravni red s tem, ko je določil, da mora Agencija v primerih, ko ni potreben poseben ugotovitveni postopke, izdati odločbo v dveh mesecih od vložitve popolne vloge, v primerih, ko je potrebno izvesti poseben ugotovitveni postopek, pa v roku štirih mesecev od vložitve popolne vloge (tretji odstavek 84. člena EZ). Direktiva pa ne določa roka, v katerem mora sistemski operater distribucijskega omrežja odgovoriti na pisno zahtevo upravičenca za odpravo nezakonitosti ali nepravilnosti. Prav tako ne določa roka, v katerem mora upravičenec na Agencijo vložiti zahtevo za odločanje. Takega roka Direktiva tudi ne izključuje, zato je slovenski zakonodajalec v EZ lahko določil tudi časovne omejitve, to je roke, na katere je pri reševanju sporov z zadevnega področja vezan tako sistemski operater distribucijskega omrežja kot tudi upravičenec (uporabnik omrežja oziroma zainteresirana oseba). Ti roki so določeni v 88. členu EZ in jih je treba spoštovati. Glede na navedeno torej niso bila kršena pravila in načela prava ES, kot neutemeljeno zatrjuje revizija.

12. Uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) po presoji Vrhovnega sodišča ni podan. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, je ustrezno obrazložena in vsebuje razumne razloge o vseh za odločitev odločilnih dejstvih. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na vse pravno relevantne tožbene ugovore ter se do njih v zadostni meri opredelilo.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 92. člena ZUS-1.

14. Ker revident z revizijo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka. Ker stranka z interesom z odgovorom na revizijo ni bistveno prispevala k odločitvi oziroma pojasnitvi zadeve, glede na določbe prvega odstavka 155. člena ZPP ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo odgovora.

Datum zadnje spremembe:

05.07.2016

Podobni dokumenti:

• Sodba X Ips 29/2009
• Sodba III Ips 252/2008
• Sodba X Ips 708/2007