<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep X Ips 111/2008

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.111.2008
Evidenčna številka:VS1012660
Datum odločbe:20.04.2010
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 2272/2004
Področje:PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR
Institut:ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja na upoštevnem trgu - dovoljenost revizije - pomembno pravno vp0rašanje - sprememba ureditve izdajanja ugotovitvenih odločb po ZPOmK-1 - jasnost določb ZPOmK-1

Jedro

Ureditev izdajanja ugotovitvenih odločb po stari zakonski ureditvi glede na jasnost določb v sedanji pravni ureditvi ne predstavlja več pomembnega pravnega vprašanja. Navedene določbe ZPOmK-1 Uradu namreč jasno dopuščajo možnost, da izda bodisi zgolj ugotovitveno odločbo o obstoju kršitve, bodisi odločbo, ki obsega tako ugotovitev obstoja kršitve, kot tudi zahtevo po prenehanju kršitve.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje

stroške revizijskega postopka

.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urad) z dne 19. 11. 2004, s katero je bilo v prvi točki izreka ugotovljeno, da je revident zlorabil prevladujoči položaj na upoštevnem trgu dajanja širokopasovnega dostopovnega ADSL omrežja v uporabo komercialnim ponudnikom storitev internetnega dostopa na območju Republike Slovenije, s tem da je (1) od 18. 4. 2001 do 14. 8. 2003 različno obračunavala cene zakupa podatkovnih vodov, s čimer je uporabljala neenake pogoje za primerljive posle s poslovnima partnerjema AA d.o.o. in BB (kršitev 4. alinee petega odstavka 10. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur. l. RS, št. 64/07; v nadaljevanju ZPOmK); (2) od novembra 2001 do 12. 6. 2003 s svojimi ravnanji na področju trženja, obračunavanja in informiranja glede storitve zakupa podatkovnih vodov po „principu združevanja navideznih poti – multipleksiranje“ neenako obravnavala družbo BB v primerjavi s svojo hčerinsko družbo AA d.o.o. (kršitev 4. alinee petega odstavka 10. člena ZPOmK). V drugi točki izreka je bilo določeno, da se izrek objavi v Uradnem listu RS.

2. Revident z

revizijo

izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se

reviziji

ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, revidentu pa povrnejo stroški postopka.

3.Tožena stranka je odgovorila na revizijo.

4. Revizija je bila vročena prizadeti stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

6. Pogoji za dovoljenost revizije so določeni v drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1): „Revizija je dovoljena, (1) če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov; (2) če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo; (3) če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

7. Izpodbijana sodba se nanaša na ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja s strani revidenta, kjer obveznost revidenta ni izražena v denarni vrednosti. Vrednostni kriterij za dovolitev revizije tako po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča prav tako niso izpolnjeni vsebinski kriteriji za dovolitev revizije. Revident v zvezi z njimi izpostavlja tri vprašanja, in sicer (1) ali je dopustna gola ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja, ne da bi bilo z isto odločbo odločeno o kakšni obveznosti subjekta; (2) ali lahko upravno sodišče pusti nesankcionirano to, da je bila upravna odločba izdana na podlagi zahteve stranke, za katero po tretjem odstavku 23. člena ZPOmK velja, da je bil izdan sklep o njenem zavrženju, ki ga stranka ni izpodbijala; in (3) kako določen mora biti opis zlorabe prevladujočega položaja v sklepu o uvedbi postopka in v končni odločbi, ali se lahko opisa v različnih fazah razlikujeta in kakšne so sankcije zaradi nedoločnega in nerazumljivega opisa v sklepu o uvedbi postopka in v končni odločbi.

9. V času izdaje sporne odločbe UVK je veljal ZPOmK, katerega določbe se uporabljajo do dokončanja postopkov sodnega varstva zoper odločbe UVK, izdane pred uveljavitvijo ZPOmK-1 (tj. Pred 26. 4. 2008) (četrti odstavek 81. člena ZPOmK-1). Ker so določbe ZPOmK z dnem uveljavitve ZPOmK-1 prenehale veljati (prva alineja prvega odstavka 79. člena ZPOmK-1), ureditev izdajanja ugotovitvenih odločb po stari zakonski ureditvi(1) glede na jasnost določb v sedanji pravni ureditvi po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja več pomembnega pravnega vprašanja. Navedene določbe ZPOmK-1 Uradu namreč jasno dopuščajo možnost, da izda bodisi zgolj ugotovitveno odločbo o obstoju kršitve bodisi odločbo, ki obsega tako ugotovitev obstoja kršitve kot tudi zahtevo po prenehanju kršitve.(2)

10. Sedaj veljavni ZPOmK-1 je opustil možnost uvedbe postopka na zahtevo stranke in predvideva začetek postopka izključno po uradni dolžnosti, zato vprašanje presumpcije izdanega sklepa o zavrženju zahteve po presoji Vrhovnega sodišča ni več pravno pomembno.

11. Vprašanje določnosti opisa zlorabe prevladujočega položaja v sklepu o uvedbi postopka in v končni odločbi je dejansko vprašanje, na katerega in abstracto ni mogoče odgovoriti, saj je odgovor odvisen od okoliščin obravnavanega primera.

12. Revident prav tako ni izkazal, da bi imela izpodbijana odločba Urada zanj zelo hude posledice, saj se v tem delu obrazložitve dovoljenosti revizije zgolj pavšalno sklicuje na kršitev ustavnih pravic in na prizadetost svojega dobrega imena ob izdaji ugotovitvene odločbe Urada.

13. Ker je Vrhovno sodišče na podlagi povedanega presodilo, da pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso podani, je s sklepom revizijo zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

14. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno, je odločilo tudi o stroških revizijskega postopka, ki jih nosi revident sam (prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena

ZUS-1

).

-----

Op.št.(1): Drugi odstavek 34. člena ZPOmKe je določal, da če Urad izda odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve, z isto odločbo zahteva odpravo kršitve ali naloži ukrepe, s katerimi se odpravijo učinki kršitve.

Op.št.(2):Prvi odstavek 37. člena ZPOmK-1 določa, da lahko Urad izda odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti (v nadaljevanju PES) in od podjetja zahteva, da s kršitvijo preneha. Drugi odstavek 37. člena ZPOmK-1 določa, da lahko Urad z isto odločbo podjetju naloži ukrepe, ki so primerni, da se odpravi kršitev in njene posledice....


Zveza:

ZPOmK-1 člen 23, 37.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUwMjE1