Sodba X Ips 708/2007

Jedro

Ker revident vloge na Agencijo za energijo ni vložil v roku iz četrtega odstavka 88. člena EZ, je bila vloga zavržena skladno s petim odstavkom 88. člena istega zakona. Taka odločitev tudi ni v neskladju z Direktivo 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg in električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US) kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 10. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper sklep Javne agencije RS za energijo z dne 6. 6. 2005 (1. točka izreka), in revidentu naložila, da gospodarski družbi E. d.d. povrne stroške postopka v višini 57.222,00 SIT (2. točka izreka). Prvostopni organ je z navedenim sklepom na podlagi petega odstavka 88. člena Energetskega zakona – EZ (Ur. l. RS, št. 22/2005) zavrgel revidentovo vlogo kot prepozno.

2. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč določbo drugega odstavka 105. člena ZUS-1 o tožbi odločalo na podlagi 51. do 72. člena ZUS-1. Strinjalo se je z odločitvijo tožene stranke in z razlogi izpodbijane odločbe ter se nanje sklicevalo (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Svojo odločitev je oprlo na določbe 88. člena EZ.

3. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo in njeno dovoljenost utemeljeval z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker gre v obravnavanem primeru po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Revizijo vlaga iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava. Prvostopni organ ne bi smel vloge zavreči. Napačno je bila uporabljena določba petega odstavka 88. člena EZ. Direktiva 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg in električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (v nadaljevanju Direktiva) v določbi petega odstavka 23. člena potrjuje njegove navedbe, da določba 88. člena EZ glede na navedeno določbo Direktive ne more vsebovati nobenih vsebinskih in časovnih omejitev reševanja sporov med ponudniki električne energije in sistemskimi operaterji distribucijskega omrežja. Takšne dodatne časovne omejitve so izrecno v nasprotju z vsebino in cilji navedene direktive, zaradi česar interpretacija določbe 88. člena ES v tem primeru predstavlja kršitev pravil in načel prava ES. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vseh tožbenih navedb. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano „odločbo“ spremeni tako, da tožbi ugodi, toženi stranki pa naloži, da v roku 15 dni povrne tožeči stranki vse stroške postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, oziroma podrejeno izda sklep, s katerim reviziji ugodi in izpodbijano „odločbo“ v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Ker gre v obravnavani zadevi po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju: ali bi se moralo to zadevo, upoštevajoč Direktivo, obravnavati po vsebini, je Vrhovno sodišče revizijo dovolilo iz razlogov po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katere se revident sklicuje.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Odločitev v obravnavani zadevi temelji na določbah EZ, ki je predvidel poseben postopek reševanja sporov med ponudniki električne energije in sistemskimi operaterji distribucijskega omrežja električne energije. V 88. členu EZ je določeno, da Agencija za energijo (v nadaljevanju Agencija) odloča v upravnem postopku na prvi stopnji v sporih med uporabniki omrežja oziroma zainteresiranimi osebami ter sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga: v posamičnih zadevah, ki izvirajo iz dostopa do omrežij; obračuna cene za uporabo omrežij; zatrjevane kršitve splošnih dobavnih pogojev in sistemskih, obratovalnih navodil; ugotovljenih odstopanj in zneskov za pokrivanje stroškov izravnave odstopanj ter kršitev splošnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo (prvi odstavek). Pred sprožitvijo postopka iz prvega odstavka tega člena mora upravičenec vložiti pisno zahtevo na sistemskega operaterja za odpravo zatrjevane nezakonitosti ali nepravilnosti. Sistemski operater mora na zahtevo pisno odgovoriti in navesti razloge za svojo odločitev najkasneje v dveh mesecih od vložitve zahteve s strani upravičenca (tretji odstavek). Zahtevo za odločanje v skladu s prvim odstavkom tega člena lahko vloži samo upravičenec, katerega zahteva je bila v celoti ali deloma zavrnjena s strani sistemskega operaterja ali mu sistemski operater pisno ni odgovoril v skladu z roki iz prejšnjega odstavka. Rok za vložitev zahteve je petnajst dni od vročitve pisnega odgovora s strani sistemskega operaterja oziroma od poteka roka za odgovor iz prejšnjega odstavka (četrti odstavek). V primeru, da je vloga za odločanje skladno s prvim odstavkom 88. člena vložena na Agencijo za energijo v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom tega člena, jo Agencija za energijo zavrže kot nedovoljeno oziroma kot prepozno (peti odstavek 88. člena).

9. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov v predloženih spisih je revident pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja (E. d.d.) vložil vlogo z dne 20. 12. 2004 (s katero reklamira račun ...) in vlogo z dne 31. 12. 2004 (s katero reklamira računa ...) in zahteval odpravo zatrjevanih nepravilnosti, ker je po njegovem mnenju navedeni operater določene storitve neupravičeno zaračunal. Ob upoštevanju določb 88. člena EZ je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da bi sistemski operater distribucijskega omrežja moral na to zahtevo pisno odgovoriti in navesti razloge za svojo odločitev najkasneje v dveh mesecih od vložitve revidentove zahteve, t.j. v obravnavani zadevi najkasneje do 20. 2. 2005 oziroma najkasneje do 28. 2. 2005, kar pa v tem primeru ni storil. Iz izpodbijane sodbe nadalje izhaja, da je revident na Agencijo vložil „pritožbo“ zoper nevrnitev neupravičeno zaračunanih storitev s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja dne 7. 4. 2005, ki jo je Agencija obravnavala kot zahtevo za odločanje skladno z določbami 88. člena EZ. Ker revident vloge za odločanje v predmetni zadevi na Agencijo ni vložil v roku iz četrtega odstavka 88. člena EZ (v petnajstih dneh od poteka roka, v katerem bi moral sistemski operater odgovoriti na vlogo), je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno uporabljena določba petega odstavka 88. člena EZ, na podlagi katere je bila njegova vloga zavržena.

10. Revizijski ugovor, da določba 88. člena EZ glede na peti odstavek 23. člena Direktive ne more vsebovati nobenih vsebinskih in časovnih omejitev reševanja sporov med ponudniki električne energije in sistemskimi operaterji distribucijskega omrežja, ni utemeljen. Zakonodajalec je navedeno Direktivo implementiral v EZ-A (Ur. l. RS, št. 51/2004), ki je že veljal v času odločanja v tej zadevi. V petem odstavku 23. člena Direktive, na katero se sklicuje revizija, je določen rok, v katerem mora regulatorni organ (v obravnavani zadevi je to Agencija) izdati svoj sklep. Po tej določbi regulatorni organ, ki je v vlogi organa za poravnavo sporov, izda svoj sklep v dveh mesecih po prejemu pritožbe, to obdobje pa se lahko podaljša za dva meseca, če regulatorni organ želi pridobiti dodatne informacije. To določbo navedene direktive je zakonodajalec z novelo EZ-A (55. člen) ustrezno vnesel v slovenski pravni red, s tem ko je določil, da mora Agencija, v primerih, ko ni potreben poseben ugotovitveni postopek, izdati odločbo v dveh mesecih od vložitve popolne vloge, v primerih, ko je treba izvesti poseben ugotovitveni postopek, pa v roku štirih mesecev od vložitve popolne vloge. Direktiva pa ne določa roka, v katerem mora sistemski operater distribucijskega omrežja odgovoriti na pisno zahtevo upravičenca za odpravo nezakonitosti ali nepravilnosti in tudi ne roka, v katerem mora upravičenec na Agencijo vložiti zahtevo za odločanje. Takšnega roka pa Direktiva tudi ne izključuje, zato je slovenski zakonodajalec v EZ lahko določil tudi časovne omejitve, torej roke, na katere je pri reševanju sporov iz zadevnega področja vezan tako sistemski operater distribucijskega omrežja kot tudi upravičenec (uporabnik omrežja oziroma zainteresirana oseba). Ti roki so določeni v 88. členu EZ in jih je treba spoštovati. To pa glede na navedeno pomeni, da niso bila kršena pravila in načela prava ES, kot neutemeljeno zatrjuje revident.

11. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je revident z navedenima vlogama, ki ju je poslal sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja, sprožil postopek po tretjem odstavku 88. člena EZ, saj je po vsebini obeh vlog zahteval odpravo nezakonitosti, ker se ni strinjal s plačilom storitev po navedenih računih. Prav to (odprava nepravilnosti ali nezakonitosti) pa je tudi vsebina zahteve iz tretjega odstavka 88. člena EZ.

12. Uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ni podan. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, je ustrezno obrazložena in vsebuje razumne razloge o vseh za odločitev odločilnih dejstvih. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje odgovorilo tudi na vse pravno relevantne tožbene ugovore ter se do njih v zadostni meri opredelilo.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi določbe 92. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 69/2018-22
• Sodba X Ips 29/2009
• Sodba III Ips 252/2008