Sodba X Ips 1017/2006

Jedro

V 126. členu ZUP je (bilo) med drugim določeno, da mora pristojni organ v primerih, kadar se upravni postopek začne po uradni dolžnosti, upoštevati tudi morebitne vloge občanov in organizacij ter opozorila organov. To pa po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni, da bi imela taka oseba lahko lastnost stranke oziroma stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, takšno vlogo ji izrecno odreka 24. člen ZIN.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidentov) zoper odločbo tožene stranke z dne 14. 9. 2005. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo revidentov zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 20. 6. 2005. S tem sklepom je bila zavržena pritožba revidentov zaradi molka gradbenega inšpektorja.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvama in razlogom upravnih organov, da revidenta nista upravičena vložiti pritožbe zaradi molka organa – gradbenega inšpektorja, ker je inšpekcijski postopek uveden po uradni dolžnosti, revidenta pa v njem nista sodelovala kot stranki oziroma stranska udeleženca, temveč sta dala le pobudo inšpektorju za začetek inšpekcijskega postopka zoper tretjo osebo. Pri tem se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002 in nadalj.) in Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS. št. 80/99, 70/2000, 52/20002 in 73/2004) .

3. Revidenta v reviziji (prej pritožbi) ponavljata tožbene navedbe. Upravna organa in prvostopno sodišče niso pravilno presodili, da nista izkazala pravnega interesa za sodelovanje v inšpekcijskem postopku kot stranska udeleženca. Tak položaj bi jima moral biti priznan in o njunih vlogah, tudi o pritožbi zaradi tega, ker inšpektor ni izdal odločbe zoper investitorja, bi moralo biti meritorno odločeno. Predlagata, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi, odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške tega postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do dne plačila. Priglašata stroške revizijskega (prej pritožbenega) postopka.

4. Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na revizijo (prej pritožbo) nista odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, sodba prve stopnje pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je potekal sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporno, ali sta revidenta, ki sta gradbenemu inšpektorju dala pobudo za začetek inšpekcijskega postopka zoper tretjo osebo (investitorja ograje, ki meji na njuno zemljišče), v tem postopku upravičena vložiti pritožbo zaradi molka inšpekcijskega organa, ker ni izdal odločbe zoper investitorja ograje, ki je postavljena na meji z njunim zemljiščem.

9. Kot so revidentoma pravilno pojasnili že sodišče prve stopnje in oba upravna organa, je v ZGO-1 določeno, da je stranka v inšpekcijskem postopku, ki poteka po tem zakonu, inšpekcijski zavezanec, to je investitor, ki mu gradbeni inšpektor odredi inšpekcijske ukrepe po ZGO-1. Tudi v tretjem odstavku 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN (Ur. l. RS, št. 56/2002) je določeno, da ima v inšpekcijskem postopku položaj stranke inšpekcijski zavezanec in da položaja stranke nima vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge. Tako v ZGO-1 kot v ZIN je določeno tudi, da se inšpekciji postopek začne po uradni dolžnosti.

10. Po določbi prvega odstavka 225. člena ZUP lahko zoper upravni akt, izdan na prvi stopnji, pritožbo vloži stranka, pa tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi.

11. V 126. členu ZUP je (bilo) med drugim določeno, da mora pristojni organ v primerih, kadar se upravni postopek začne po uradni dolžnosti, upoštevati tudi morebitne vloge občanov in organizacij ter opozorila organov. To pa po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni, da bi imela taka oseba lahko lastnost stranke oziroma stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, takšno vlogo ji izrecno odreka 24. člen ZIN.

12. Po 42. členu ZUP ima lastnost stranke le oseba (pravna ali fizična), na zahtevo katere je začet postopek (torej, če gre za postopek na zahtevo stranke) ali zoper katero teče postopek (to pa so tudi inšpekcijski postopki, ki tečejo zoper inšpekcijskega zavezanca). Po določbi 43. člena ZUP se upravnega postopka (tudi inšpekcijskega) z enakimi pravicami kot stranka lahko udeležuje tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek). Pravna korist je neposredna na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek). Pravni interes mora v svoji vlogi izkazati oseba, ki zahteva udeležbo v postopku (četrti odstavek).

13. Upoštevaje navedene določbe ZGO-1, ZIN in ob izdaji prvostopnega upravnega akta veljavne določbe ZUP, torej revidenta tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavnem inšpekcijskem postopku, ki je začet po uradni dolžnosti, nimata pravice vložiti pritožbe, tudi ne pritožbe zaradi molka inšpekcijskega organa. Zato so odločitve prvostopnega sodišča, ki je zavrnilo njuno tožbo, tožene stranke, ki je zavrnila njuno pritožbo, ter prvostopnega upravnega organa, ki je zavrgel njuno pritožbo zaradi molka organa na podlagi drugega 240. člena ZUP, pravilne in zakonite.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zoper izpodbijano sodbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.

15. Vrhovno sodišče pa še dodaja, da je po sedaj veljavni določbi 255.člena ZUP pritožba zaradi molka organa v postopkih, začetih po uradni dolžnosti, izključena, v postopkih, začetih na zahtevo stranke, pa jo lahko vloži le stranka, ki se je na njeno zahtevo začel postopek.

K II. točki izreka:

16. V skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Datum zadnje spremembe:

28.07.2010

Podobni dokumenti:

• Sodba X Ips 1634/2006
• Sodba X Ips 137/2006
• Sodba X Ips 866/2006