<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba X Ips 45/2009

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.45.2009
Evidenčna številka:VS1012141
Datum odločbe:27.10.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 2780/2006
Področje:PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
Institut:omejevalni sporazum - sklep podjetniškega združenja - nezavezujoč sklep

Jedro

Tudi sklepi podjetniških združenj, ki za članice združenj niso zavezujoči, so prepovedani po ZPOmK. Zahteva pa se, da je cilj ali učinek takih sklepov vplivati na obnašanje članic pri poslovanju na trgu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Urad za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urad) je z izpodbijano odločbo z dne 15. 11. 2006 v 1. točki izreka ugotovil, da je tožeča stranka s sklepom nadzornega sveta, ki je bil sprejet na redni seji nadzornega sveta dne 9. 3. 2005, s katerim je pozivala banke, da odpovejo pogodbe za trajne naloge ob uvajanju skupnega produkta – A.A., kršila 5. člen v povezavi s 3. členom takrat veljavnega Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPOmK).

2. Odločbo tožene stranke v upravnem sporu izpodbija tožeča stranka. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo.

Relevantno dejansko stanje

3. Na samem prodajnem mestu so prodajalci potrošnikom ponujali možnost obročnega odplačevanja oziroma kreditiranja s pomočjo plačilnega instrumenta trajnih nalogov. Banke so na tej podlagi prodajalcem nakazovale obroke v okviru sredstev na kupčevem transakcijskem računu. Naknadno pa so banke razvile nov produkt, imenovan A.A., ki je prav tako namenjen kreditiranju potrošnikov na samem prodajnem mestu. V povezavi s tem produktom je nadzorni svet tožeče stranke sprejel sporni sklep, s katerim je pozval banke, da pričnejo z odpovedovanjem pogodb za trajne naloge trgovcem.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija

4. Sodbo Upravnega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da so prepovedana ravnanja podjetij v ZPOmK urejena na zelo abstrakten način, pri nas pa ni veliko sodne prakse. Meni, da je odločitev v obravnavani zadevi odvisna od rešitve številnih pomembnih pravnih vprašanj.

5. Tožeča stranka navaja, da so sklepi podjetniškega združenja prepovedani po ZPOmK, če so zavezujoči za članice, sicer pa le, če so bili udejanjeni v praksi. Tožeča stranka nadalje izpodbija opredelitev upoštevnega storitvenega trga. Izpodbijani sklep tožene stranke pa naj ne bi imel omejevalnega cilja niti učinka na konkurenco.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev.

7. Revizija ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev revizije

8. Izpolnjen je pogoj za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se Vrhovno sodišče o pomembnih pravnih vprašanjih, od katerih je odvisna rešitev te zadeve, doslej še ni izreklo.

9. Skladno s 1. odstavkom 5. člena v zvezi s 3. členom ZPOmK so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja o pogojih poslovanja na trgu, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Republiki Sloveniji.

Sklep podjetniškega združenja

10. Dogovarjanje podjetij, ki je po določbah konkurenčnega prava prepovedano, se lahko odvija v okviru podjetniškega združenja. Tožeča stranka je oblika podjetniškega združenja, katerega članice so banke in hranilnice.

11. Sklep podjetniškega združenja, ki je prepovedan po ZPOmK, ni nujno zavezujoč za članice. Zahteva pa se, da je cilj ali učinek sklepa vplivati na obnašanje članic pri poslovanju na trgu. V konkretnem primeru je namen sprejetja spornega sklepa nadzornega sveta tožeče stranke jasen, saj je bilo članicam naročeno naj odpovejo pogodbe za trajne naloge trgovcem. Želelo se je vplivati na ravnanje članic pri poslovanju s prodajalci. Pri tem ni pomembna pravna narava sklepa, niti ali ga je sprejel pristojni organ združenja, niti ali so ga članice v praksi spoštovale.

12. Široka opredelitev pojma sklep izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti. Ker je pravna podlaga v 81. členu Pogodbe o Evropskih skupnostih skoraj identična kot v 5. členu ZPOmK, sodišče opozarja na zadevo Sodišča Evropskih skupnosti Verband der Sacherversicherer e.V. proti Komisiji 45/85 z dne 27. 1. 1987, kjer je nemško združenje zavarovalnic izdalo priporočilo članicam, naj dvignejo premije. Izdalo ga je delovno telo, ki ni imelo pristojnosti izdajati zavezujočih sklepov. Sodišče pa je ugotovilo, da gre za sklep v pomenu 81. (prej 85.) člena PES, ker je priporočilo izražalo namen združenja koordinirati ravnanje svojih članov.

Cilj ali učinek na konkurenco

13. Učinkov sporazuma oziroma sklepa podjetniškega združenja na konkurenco ni treba proučevati v vsakem primeru. Kadar je očitno, da je bil cilj preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco, to ni potrebno.(1) Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi. Iz samega sklepa tožene stranke in gradiva, ki je bilo obravnavano med pripravami na sprejem spornega sklepa nadzornega sveta, izhaja, da je bil namen otežiti oziroma praktično onemogočiti prodajo na obroke, ki bi jo ponujali prodajalci na samem prodajnem mestu zato, da bi se zagotovilo maksimalne učinke novega produkta – A.A. Prodajo na obroke naj bi nadomestile oblike kreditov ali kreditnih kartic, ki jih ponujajo banke, te pa so za potrošnike manj ugodne. Z vidika potrošnikov to pomeni omejevanje ponudbe odloženega odplačevanja kupnine. Glede na tak cilj sprejetega sklepa Uradu ni bilo treba raziskovati, ali so (vse) članice sklep udejanjile.

Definicija relevantnega trga

14. Očitek tožeče stranke, da Urad ni pravilno opredelil relevantnega trga, sodba sodišča prve stopnje pa naj ne bi vsebovala razlogov o odločilnih dejstvih, ker glede tega vprašanja ne vsebuje posebnega (drugačnega) stališča, ni utemeljen. Ugotovitev Urada, da gre pri nudenju kreditov in nudenju obročnega odplačevanja dejansko za ponujanje obročnega plačevanja, pri čemer enkrat kreditira banka drugič pa prodajalec, je sicer res nekoliko nenatančna, ker je z vidika potrošnika pomembno, ali mora sam nositi stroške obresti ali ne. Vendar pa se v primeru, ko potrošnik nima na voljo plačila na obroke, odloči za obliko kreditiranja, ki jo ponujajo banke. V takem primeru pride do izraza substitutivnost obeh storitev. Kot že omenjeno, je bil cilj sprejetja spornega sklepa tožeče stranke prav v tem, da se oteži oziroma onemogoči prodaja na obroke, ki jo ponujajo prodajalci. Zaradi tega je v konkretnem primeru pravilno šteti obe vrsti storitev za konkurenčne. Taka opredelitev je usklajena tudi z definicijo iz 3. člena Navodila o načinu in pogojih določanja upoštevnega trga (Uradni list RS, št. 83/2000 s spremembami), po kateri upoštevni proizvodni trg obsega vse tiste proizvode in/ali storitve, ki jih potrošnik in/ali uporabnik smatra za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe.

15. Uveljavljani revizijski razlogi po povedanem niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1). Zato je sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (92. člen ZUS-1).

-----

Op.št.(1):Tako tudi Sodišče Evropskih skupnosti v odločbi Verband der Sacherversicherer e.V. proti Komisiji, št. 45/85 z dne 27. 1. 1987.


Zveza:

ZPOmK člen 5, 5/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ1MjY0