Sodba in sklep X Ips 221/2008

Jedro

Vprašanje uporabe novega ali starega zakona v postopkih razveljavitve znamke je odvisno od tega, ali je imela stranka v postopku pred sodiščem možnost spremeniti tožbo tako, da bi jo uskladila s spremenjenim režimom novega ZIL-1. Če te možnosti ni imela, je treba postopek pred Uradom zaključiti po predpisih, po katerih se je postopek začel. Stranki zaradi spremembe zakonodaje ni mogoče odreči izvršitve sodbe, na izdajo katere so bile pred tem vezane določene pravne posledice in za katere se je stranka upravičeno zanesla, da jih bo lahko dosegla.

Izrek

I. Reviziji zoper sodbo se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se sklep Urada za intelektualno lastnino z dne 20. 4. 2006 v zvezi s sklepom o popravi pomote z dne 21. 11. 2008 odpravi in se mu zadeva vrne v ponoven postopek.

II. Revizija zoper sklep se zavrže.

III. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

IV. Prizadeta oseba s položajem stranke trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Dosedanji potek postopka in procesno dejansko stanje

Pred Uradom za intelektualno lastnino (v nadaljevanju Urad) je bil začet postopek za razveljavitev mednarodne znamke B.B. na območju Republike Slovenije za nekatero blago iz razreda 34 mednarodne klasifikacije. Zadeva je bila na podlagi tretjega odstavka 91. člena takrat veljavnega Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL) odstopljena pristojnemu sodišču. V sodnem postopku je bila pravnomočno ugotovljena neuporaba znamke, kar je bil pogoj, da bi lahko Urad izdal odločbo o prenehanju veljavnosti znamke na podlagi prvega odstavka 90. člena ZIL.

2. Po pravnomočnosti sodne odločbe je stopil v veljavo nov Zakon o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1), ki je postopek razveljavitve znamke prenesel na sodišče, ki je tako postalo pristojno za izdajo konstitutivne razveljavitvene odločbe (prvi odstavek 120. člena ZIL-1).

3. Urad je izdal sklep z dne 20. 4. 2006, s katerim je (1.) ugotovil, da je sodišče izdalo ugotovitveno sodbo, da se znamka ni uporabljala v Republiki Sloveniji zadnjih pet let za relevantno blago in (2.) sklenil, da o tem obvesti Mednarodni urad. Obvestil ga je z obvestilom o razveljavitvi z dne 20. 4. 2006, v katerem je zapisal, da je bila znamka za zahtevane proizvode iz razreda 34 v Republiki Sloveniji razveljavljena.

4. Tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija ugotovitven sklep Urada ter obvestilo Mednarodnemu uradu.

5. Upravno sodišče prve stopnje je tožbo zoper sklep zavrnilo, tožbo zoper obvestilo pa zavrglo.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija

6. Tožeča stranka je vložila revizijo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Dopustnost revizije utemeljuje s tem, da gre za pomembno vprašanje glede tega, ali sme Urad izdajati ugotovitvene odločbe oziroma, ali je upravičen postopati po novem ali po starem ZIL, o čemer Vrhovno sodišče še ni odločalo.

7. Tožeča stranka navaja, da mednarodna znamka v Sloveniji ni bila razveljavljena, saj ni bilo izdane nobene konstitutivne odločbe. Urad pa po njenem mnenju tudi ni imel podlage za izdajo ugotovitvene odločbe. O taki odločbi Urad, po trditvah tožeče stranke, ne bi smel obveščati Mednarodnega urada.

8. Revizija zoper sklep ni dovoljena, revizija zoper sodbo pa je utemeljena.

Zavrženje revizije zoper sklep sodišča prve stopnje

9. Glede na prvi odstavek 95. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranke vložijo revizijo le zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu ZUS-1. Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, revizija zoper sklep sodišča prve stopnje ni dovoljena.

10. Zoper sklep sodišča prve stopnje bi bila možna pritožba na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUS-1, vendar pa je za vložitev pritožbe predpisan rok 15 dni (tretji odstavek 73. člena ZUS-1), ki ga je tožeča stranka zamudila.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zoper sklep zavrglo (89. člen ZUS-1 ter prvi odstavek 351. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Razlogi za ugoditev reviziji zoper sodbo sodišča prve stopnje

12. Izpolnjen je pogoj za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se Vrhovno sodišče o pomembnih pravnih vprašanjih, od katerih je odvisna rešitev te zadeve, doslej še ni izreklo.

13. Tožeča stranka utemeljeno trdi, da sporna znamka ni bila razveljavljena, saj niti Urad niti sodišče nista izdala konstitutivne odločbe.

14. ZIL-1 v prehodnih določbah ne ureja, po določbah katerega zakona naj se nadaljujejo postopki, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo. V prvem odstavku 136. člena le določa, da se postopki priznanja ali podelitve pravice industrijske lastnine v zvezi s prijavo, vloženo pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo po določbah novega zakona, razen če zakon določa drugače. Postopek razveljavitve znamke ni postopek priznanja ali podelitve pravice in zanj prehodna določba ne velja. Vprašanje uporabe novega ali starega zakona v postopkih razveljavitve znamke je odvisno od tega, ali je imela stranka v postopku pred sodiščem možnost spremeniti tožbo tako, da bi jo uskladila s spremenjenim režimom novega ZIL-1, to pa je do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 184. člena ZPP). Če te možnosti ni imela, je treba postopek pred Uradom zaključiti po predpisih, po katerih se je postopek začel. ZIL-1 namreč ne predvideva enakovrednega postopka, po katerem bi se lahko nadaljeval že začet postopek razveljavitve znamke, ki se je pred sodiščem pravnomočno zaključil z ugotovitveno sodbo še pred sprejemom ZIL-1. Stranki zaradi spremembe zakonodaje ni mogoče odreči izvršitve sodbe, na izdajo katere so bile pred tem vezane določene pravne posledice in za katere se je stranka upravičeno zanesla, da jih bo lahko dosegla. V tem se obravnavni primer razlikuje od situacije, ki je bila obravnavana pred Vrhovnim sodiščem v zadevah III Ips 119/2004 z dne 1. 2. 2005 ter III Ips 120/2003 z dne 26. 1. 2005, kjer je imela tožeča stranka možnost privilegirane spremembe tožbe v postopku pred sodiščem.

15. Urad bi glede na navedeno moral po izdaji pravnomočne ugotovitvene sodbe postopek nadaljevati po prej veljavnem ZIL ter izdati odločbo o prenehanju veljavnosti znamke (prvi odstavek 90. člena ZIL), o kateri bi nato obvestil Mednarodni urad (šesti odstavek 5. člena Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk). Izpodbijani sklep Urada pa je bil izdan brez pravne podlage. Vrhovno sodišče je zato sodbo sodišča prve stopnje spremenilo (prvi odstavek 94. člena ZUS-1) tako, da je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep Urada odpravilo, zadevo pa vrnilo Uradu v ponoven postopek (tretji odstavek v zvezi 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1).

Zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe

16. Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na predlog revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji. Hkrati z odločitvijo o reviziji ali kasneje izdaja začasne odredbe ni več mogoča, zato je Vrhovno sodišče predlog za njeno izdajo zavrglo.

Stroški

17. Prizadeta oseba s položajem stranke trpi sama svoje stroške upravnega spora, saj s svojimi vlogami ni uspela (primerna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP ter prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

19.05.2010

Podobni dokumenti:

• Sodba X Ips 322/2011, enako tudi X Ips 141/2012
• Sodba X Ips 78/2011
• Sodba X Ips 126/2011