Sodba I Up 1030/2000

Jedro

Upravni organ prve stopnje bi pri presoji, ali so podani pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil kot materialnopravno podlago moral uporabiti ObrZ in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise. Ker upravni organ prve stopnje v obravnavani zadevi ni ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje zadevne gospodarske dejavnosti po citiranih materialnopravnih predpisih, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, Oddelek v Mariboru št. U 2260/97-14 z dne 29.8.2000. 2. Zahtevka tožeče stranke in strank z interesom za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 18.7.1997, s katero je ta odločila, da se pritožbi strank z interesom dr. G.D.R. in R.D. zoper odločbo Upravne enote M. z dne 18.4.1997 ugodi in se II. točka izreka izpodbijane odločbe, s katerim je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka na lokaciji R., M. izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil (mehanična popravila in redno servisiranje) ter vzdrževanja in popravila motornih koles, odpravi ter se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je bil postopek pred organom prve stopnje pomanjkljiv, saj ta ni ugotavljal, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Upravni organ prve stopnje bo v ponovljenem postopku moral ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil ter motornih koles glede funkcionalnega zemljišča in glede urejenega dostopa do delavnice ter parkirnih prostorov. Ugotoviti bo moral tudi, ali je v soseski, kjer se nahaja avtomehanična delavnica, sploh dovoljeno opravljati predmetno dejavnost glede na ureditvene pogoje za del območja mesta M. in glede na določbe Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 15/95 in 66/96) ter ali so na predmetni lokaciji podane neobičajne imisije zaradi navedene dejavnosti glede na določila Odloka o varstvu pred hrupom na območju občine M.

Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka ravnala zakonito, ker je pritožbi strank z interesom zoper II. točko izreka odločbe upravnega organa prve stopnje ugodila in mu zadevo vrnila v ponovni postopek. Upravni organ prve stopnje bi moral v postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje obrti podobne dejavnosti uporabiti ustrezna zakonska in podzakonska določila s področja urejanja obrti podobne dejavnosti. Uporabiti bi moral Obrtni zakon (ObrZ, Uradni list RS, št. 50/94), ki določa minimalne pogoje za opravljanje navedene dejavnosti, ter podzakonska predpisa, ki urejata te zadeve, in sicer Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 14/96) in Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici (Uradni list RS, št.

17/96). Ker je upravni organ prve stopnje v postopku uporabil zgolj določilo 6. odstavka 4. člena ZGD, v obrazložitvi pa se je samo skliceval na ugotovitve zapisnika komisije Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja M., in pogojev za opravljanje dejavnosti ni presojal po ObrZ in relevantnih podzakonskih predpisih, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter spremeni ali vrne zadevo v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je bilo z listinami dokazano, da so izpolnjeni pogoji za opravljanje dejavnosti, navedeni v odločbi upravnega organa prve stopnje z dne 18.4.1997. Dovoz do delavnice je urejen, tožena stranka pa ima tudi urejene parkirne prostore. Po mnenju tožeče stranke so izpolnjeni vsi pogoji za opravljanje dejavnosti. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Stranki z interesom dr. G.D.R. in R.D. v odgovoru na pritožbo navajata, da je razveljavitev prvostopne odločbe povsem utemeljena, saj upravni organ v prvotnem postopku ni ugotavljal, ali so podani pogoji za opravljanje dejavnosti po obrtnem zakonu. Zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke. Razlogi, ki jih je pri tem navedlo, so skladni s podatki spisa in imajo podlago v določbah materialnega prava.

Po listi B iz Uredbe o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 76/94) spada vzdrževanje in popravilo motornih vozil med obrti podobne dejavnosti. 3. odstavek 9. člena ObrZ določa, da so minimalni pogoji za opravljanje obrti podobne dejavnosti minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo in naprave, minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo, naprave in osebe, ki neposredno delajo v obratovalnici ter minimalni pogoji glede zunanjih površin (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine). Minimalne tehnične in druge pogoje ter minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo in naprave pa podrobneje urejata Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje obrtnih in obrti podobnih dejavnost in Pravilnik o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih poslovnih prostorov, funkcionalnega zemljišča, drugih zunanjih površin, opreme, naprav in delavcev v obrtni obratovalnici. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi moral upravni organ prve stopnje pri presoji, ali so podani pogoji za opravljanje navedene gospodarske dejavnosti, kot materialnopravno podlago uporabiti ObrZ ter citirana pravilnika.

Odločitev tožene stranke, da se zaradi pomanjkljivosti v postopku pred upravnim organom prve stopnje odločba tega organa odpravi in se mu zadeva vrne v ponoven postopek, je pravilna. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi svoje odločbe zgolj navajal listine in dokazila, ki jih je tožeča stranka priložila svoji vlogi ter se skliceval na zapisnik komisije Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja M., ne da bi podal dokazno oceno teh listin. Iz odločbe upravnega organa prve stopnje pa ne izhaja, da je ta v upravnem postopku ugotavljal za odločitev v tej zadevi pravno pomembna dejstva. Kot pravilno navajata tožena stranka in sodišče prve stopnje, bi organ prve stopnje moral ugotavljati dejstva in okoliščine glede na relevantno materialno pravno podlago. Ker ni ugotavljal, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti, kot jih določajo ObrZ in zgoraj navedena pravilnika, je dejansko stanje glede funkcionalnega zemljišča, dostopa do delavnice, parkirnih prostorov, dovoljenosti opravljanja dejavnosti na predlagani lokaciji ter nedovoljenih emisij, ostalo nepopolno ugotovljeno. Odločitev tožene stranke, da bo upravni organ prve stopnje ta dejstva moral ugotoviti v ponovljenem postopku, je zato pravilna in na zakonu utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da so bile v upravnem postopku predložene vse listine, ki jih je potrebno predložiti v postopku ugotovitve pogojev za opravljanje dejavnosti, ter da so zato izpolnjeni vsi pogoji za opravljanje dejavnosti. Zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja in pavšalne obrazložitve odločbe upravnega organa prve stopnje, prvostopne odločbe ni mogoče preizkusiti. Odločba upravnega organa prve stopnje namreč ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, saj se organ prve stopnje samo sklicuje na listinske dokaze in ne obrazloži, na katera dejstva in okoliščine je oprl svojo odločitev.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Zahtevka tožeče stranke in strank z interesom za povrnitev stroškov postopka je pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS, po katerem, kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 82/95
• Sodba U 1050/94-8
• Sodba I Up 533/2002