Sodba I Up 690/2001

Jedro

Istovetnost (6. točka 19. člena ZIL) je podana tudi, če ima beseda kot prevladujoč element prijavljenega znaka v prevodu v tuj jezik enak pomen kot že zavarovani znak v besedi za proizvode iste ali podobne vrste. Gre za istovetnost glede na sporočilni namen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi z dne 5.3.1996, s katero je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za priznanje znamke "R.S.", z dne 11.4.1994, za blago in storitve, ki so po mednarodni klasifikaciji blaga in storitev razvrščene v razrede 16 (tiskani materiali, telefonski imeniki, telefaks in telefaks imeniki), 35 (oglasna dejavnost) in 38 (komuniciranje preko telefona, teleksa in telefaksa). Tožena stranka je odločila na podlagi 6. točke 19. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 13/92, 27/93, v nadaljevanju ZIL) v postopku preizkusa, uvedenem na ugovor družbe F.-V. H.M. GmbH & Co, N. (stranka z interesom), ki se je sklicevala na to, da je nosilka veljavne znamke "G.S.", za proizvode in storitve, razvrščene po mednarodni klasifikaciji blaga in storitev v razrede 16, 35, 38 in 41.

Sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, da za priznanje prijavljene znamke ni zakonske podlage, ker je stranka z interesom kot nosilka zavarovane znamke "G.S." pridobila varstvo za različne kombinacije besed "G.S." in tudi za druge načine napisov, kamor sodi tudi napis v drugem jeziku oziroma prevodu. Ker je prevod besed "G.S." v slovenščino R.S., je tožena stranka zaradi istovetnosti utemeljeno zavrnila prijavo tožeče stranke. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, po katerih naj bi tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo in odločila na podlagi 20. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 13/92), ki je določal, da so z varstvom znaka, sestavljenega iz besed ali črk ali kombinacije besed ali črk, obsežene te besede ali kombinacije, njihove transkripcije ali transliteracije, napisane v kakršnikoli pisavi, kakršnikoli barvi ali izražene na kakršenkoli drug način, tudi v prevodu znaka v druge jezike. V času odločanja tožene stranke navedena določba res ni več vsebovala besedila o prevodu znaka v tuje jezike, pač pa besedilo o prepovedi uporabe na drug način. Prevod je drug način uporabe v smislu ureditve 20. člena ZIL. Po 2. odstavku 94. člena ZIL je prepovedano celo posnemanje oziroma se posnemanje šteje za kršitev pravic, s katerimi so zavarovani znaki razlikovanja.

Tožeča stranka uveljavlja v pritožbi vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na 2. odstavek 94. člena ZIL, saj se ta določba ne nanaša na ta spor. Zatrjuje, da istovetnost zaradi prevoda ni podana. Sodišče prve stopnje istovetnosti niti ni obrazložilo, saj se sklicuje le na prevod. Po uveljavljeni praksi je treba tudi prevode preizkušati z vidika podobnosti. Sodišče prve stopnje je kršilo določbe ZUS, ker ji ni vročilo odgovora tožene stranke na tožbo. V dopolnitvi pritožbe z dne 14.12.2001 tožeča stranka še dodatno pojasnjuje pritožbene ugovore.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje in pojasnjuje razloge svoje odločitve. Predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

Državni pravobranilec Republike Slovenije na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Sporno je, ali je podana istovetnost med prijavljenim znakom in že zavarovanim znakom "G.S." v smislu 6. točke 19. člena ZIL, ki določa, da se kot znamka ne more zavarovati znak, ki je istoveten z že zavarovanim znakom koga drugega za isto ali podobno vrsto blaga.

Tožena stranka je na stališču, da gre za istovetnost, ker se glede proizvodov in storitev zahtevano varstvo za prijavljeni znak v celoti prekriva z obsegom varstva že zavarovanega znaka "G.S." in ker imata besedi "R.S.", v nemškem jeziku "G.S.", v prevodu v nemški jezik isti pomen.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno odločila. Da se zahtevano varstvo za prijavljeni znak prekriva z obsegom varstva že zavarovanega znaka "G.S." glede blaga in storitev, je ugotovila iz upravnih spisov. Besedi "R.S." sta tudi po presoji pritožbenega sodišča prevladujoč element prijavljenega znaka. V prevodu v nemški jezik se glasita "G.S.", torej enako kot besedi v že zavarovanem znaku "G.S.". Da je okoliščina, ki kaže na istovetnost, isti pomen prijavljenega in že zavarovanega znaka "G.S.", je tožena stranka pravilno ugotovila, saj je ta okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča prevladujoča v obravnavanem primeru, ko imata znaka sporočilni namen. Glede na ugotovljeno istovetnost v pomenu, čeprav gre za prevod, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo tudi vsebino pravnega varstva, ki ga ima že zavarovani znak "G.S." po določbi 20. člena ZIL.

Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bi v obravnavanem primeru morala tožena stranka presoditi tudi, ali sta si znaka podobna. Po določbah ZIL presoja podobnosti ni del dejanskega stanja istovetnosti. Če kažejo dejanske okoliščine, da gre za istovetnost, in v obravnavanemu primeru je tako glede na podatke upravnih spisov, je s tem podan dejanski stan iz 6. točke 19. člena ZIL, ki že predpostavlja obstoj zmote pri potrošniku.

Pritožba ima prav, ko navaja, da 2. člen 94. člena ZIL ne ureja vprašanj istovetnosti. Vendar ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če jo je sodišče prve stopnje uporabilo le kot pomoč pri zavrnitvi tožbenega ugovora, ko je navedlo, da po določbah ZIL tudi posnemanja pomenijo poseg v že zavarovano znamko.

Tudi ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je dovolj določno obrazložilo svojo odločitev. Ker odgovora tožene stranke na tožbo ni vročilo tožeči stranki, je res kršilo določbe postopka. Vendar ta kršitev ni vplivala niti mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Odgovor tožene stranke na tožbo vsebuje zgolj obrazložitev stališča tožene stranke, da gre za istovetnost po 6. točki 19. člena ZIL, v tožbi pa tožeča stranka ni predlagala glavne obravnave niti izvedbe dokazov niti ni navajala kakšnih konkretnih dejanskih okoliščin, ki bi se nanašale na vsebino oziroma elemente prijavljenega znaka in že zavarovanega znaka "G.S.". Iz sodnih spisov še izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke dne 23.11.2001 vpogledal v sodne spise.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 589/2001
• Sodba I Up 95/99
• Sodba I Up 481/2000