Sklep I Up 466/2000

Jedro

Ker je tožeča stranka bila med upravnem sporom na pritožbeni stopnji izbrisana iz sodnega registra, ni več stranke s pravnim interesom za nadaljevanje postopka, zato je vrhovno sodišče pritožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97)

zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 18.9.1998. S to odločbo je tožena stranka zavrnila prijavo znamke z dne 18.5.1995, prijavitelja tožeče stranke, in sicer za znak "... PPL P.", za storitve, razvrščene v razred 59 in 41 mednarodne klasifikacije blaga in storitev, in sicer na podlagi 7. točke 1.

odstavka 19. člena Zakona o industrijski lastnini (ZIL, Uradni list RS, št. 13/92, 27/93, 34/97 odl. US in 75/97), ker je predlagana znamka v celoti podobna že zavarovani znamki D.A. (v tem sporu prizadeta stranka) "... PPL", za iste oziroma podobne storitve iz razredov 39 in 41 in bi ta podobnost lahko pripeljala do zmote pri povprečnem potrošniku.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v obravnavanem primeru. Po 45. členu ZIL ima namreč prijavitelj od datuma prejema pravilne prijave znamke prednostno pravico nasproti vsakomur, ki za enak ali podoben znak vloži prijavo pozneje. Ker je D.A. 20.1.1995 vložil zahtevo za zavarovanje znaka "... PPL", je imel s tem prednostno pravico za zavarovanje tega znaka tudi proti tožeči stranki, ki je vlogo za zavarovanje znaka "... PPL P." vložila 18.5.1995. Da pa sta si znaka podobna, med strankama niti ni sporno. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi tožbene ugovore, da je tožena stranka tožeči stranki določen čas skrivala podatke o prijavi znamke prizadete stranke in da bi lahko tak znak predlagali v zavovanje le člani Pupin centra, ki ta znak uporabljajo že od leta 1992.

Tožeča stranka izpodbija sodbo prvostopnega sodišča v celoti, jo šteje za neresnično in zavajujočo, ker v njej niso upoštevana dejstva, na katera opozarja tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v celoti razveljavi ter spor pravično reši. Ponavlja tožbene navedbe, da je obravnavani znak neupravičeno predlagala v zavarovanje prizadeta stranka, ki pa je zgolj posodila ime svojemu očetu, ki je zoper tožečo stranko izvršil nekatera morebiti celo kazniva dejanja. Meni, da prizadeta stranka ni vložila zahtevka za zavarovanje že v januarju 1995, saj tožena stranka odvetnikom tožeče stranke ni hotela pokazati dokumentacije, iz katere bi bilo to razvidno. Meni, da je bila vloga prizadete stranke antidatirana, zato bi bilo treba tudi tožeči stranki priznati zavarovanje znaka, ki ga je predlagala.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Sklicuje se na obrazložitev svoje odločbe in na odgovor na tožbo ter ponovno poudarja, da je za znak "... PPL" prvo prijavo zavarovanja vložila prizadeta stranka dne 20.1.1995 in si s tem v skladu s 45. členom ZIL pridobila prednostno pravico zoper vsakogar, ki bi prijavil enako ali podobno znamko. Ker je tožeča stranka zavarovanje znaka "... PPL P." predlagala šele 18.5.1995, je bilo treba njeno zavarovanje glede na predhodno prijavo prizadete stranke zavrniti, saj sta si oba znaka zamenljivo podobna, sta za iste vrste oziroma enake oziroma podobne storitve in bi lahko njuna uporaba pripeljala do zmote pri povprečnem potrošniku, torej je podan razlog za zavrnitev zavarovanja po 7. točki 1. odstavka 19. člena ZIL.

Pripominja tudi, da ni smela dopustiti vpogleda v prijavljeno znamko prizadete stranke vse dokler ta prijava ni bila objavljena v uradnih obvestilih tožene stranke, saj 1. odstavek 7. člena ZIL jamči, da vpogleda v prijavljeni znak do objave v uradnem glasilu ne sme opraviti nihče.

Prizadeta stranka v odgovoru na pritožbo meni, da je prvostopna sodba pravilna in zakonita. Predlaga pritožbenemu sodišču, da postopek pravnomočno konča, in sicer tako, da ga ustavi, ker je tožeča stranka prenehala obstojati 10.1.2000, sklep o tem je bil pravnomočen 31.3.2000. V dokaz zato prilaga kopijo sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, z dne 10.1.2000.

Pritožbo je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov.

Po 343. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002 in 2/2004) mora stranka ves čas postopka izkazovati pravni interes; če tega ne izkazuje, je pritožba nedovoljena. V obravnavanem primeru je tožeča stranka vložila pritožbo 8.3.2000. Po podatkih, ki jih je posredovala prizadeta stranka, in po preverbi tega podatka v sodnem registru pravnih oseb, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra dne 13.4.2000 na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, Oddelka za gospodarsko sodstvo z dne 10.1.2000, ki je postal pravnomočen 31.3.2000. Ker torej tožeča stranka zaradi izbrisa iz sodnega registra ne obstoja več, tudi ni več stranke, ki imela pravni interes za pritožbo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1.

odstavka v zvezi s 3. odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• sodba III Ips 14/2001
• sodba I U 43/2011
• VSL sodba in sklep I Cpg 1173/99