<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba I Up 813/2001

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2004:I.UP.813.2001
Evidenčna številka:VS15815
Datum odločbe:10.02.2004
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI SPOR
Institut:prenehanje veljavnosti patenta zaradi neplačila pristojbine za vzdrževanje njegove veljavnosti - obligatornost glavne obravnave

Jedro

Tožeča stranka v tožbi ni zahtevala izvedbe dokazov, uveljavljala pa tudi ni razloga nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, da bi bilo treba opraviti glavno obravnavo.

Pristojbina za ohranitev veljavnosti patenta je treba plačati v roku, ki ni daljši od enega leta pred datumom zapadlosti, šteto od datuma vložitve patentne prijave, torej za naprej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1219/99-8 z dne 20.06.2001.

Obrazložitev

Tožena stranka (Urad) je z odločbo z dne 06.07.1999, ugotovila, da je dne 19.11.1998 prenehal veljati patent tožeče stranke (nosilca patenta) z nazivom "Sirotka in pinjenec, kot zdravili". Tožeča stranka namreč pristojbine za vzdrževanje veljavnosti patenta za 3. leto ni plačala niti v naknadnem roku, po prejemu opozorila.

Ker je bila navedena odločba dokončna v upravnem postopku, je tožeča stranka sprožila upravni spor, v katerem je Upravno sodišče s sodbo zavrnilo njeno tožbo. Prenehanje veljavnosti patenta je bila namreč zakonska posledica neplačila predpisane pristojbine v rednem oziroma v naknadnem roku.

Tožeča stranka je proti sodbi Upravnega sodišča vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa iz razloga bistvene postopkovne kršitve, povzročene z opustitvijo glavne obravnave.

Prvenstveno je predlagala spremembo izpodbijane sodbe z odpravo odločbe tožene stranke ter povrnitvijo pravdnih stroškov in taks; podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, vendar pred spremenjenim senatom.

Tožena stranka je v odgovoru prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev neutemeljene pritožbe.

Obe stranki sta v dodatni vlogi še dopolnili svoja pravna naziranja.

Pritožba ni utemeljena.

(1) Zakon o upravnem sporu (ZUS) v drugem odstavku 50. člena določa, da "lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale". Ker v obravnavanem sporu dejansko stanje ni bilo sporno, sporno je bilo le tolmačenje določb o štetju roka za plačilo pristojbine za vzdrževanje veljavnosti patenta (za 3. leto), in ker nobena od strank ni zahtevala, da se opravi glavna obravnava, opustitev glavne obravnave pred Upravnim sodiščem po presoji Vrhovnega sodišča ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (četrti odstavek 72. člena ZUS).

(2) Tožeča stranka namreč v tožbi ni zahtevala izvedbe posameznih dokazov, da bi bilo mogoče sklepati, da je zahtevala, da Upravno sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. Uveljavljala pa tudi ni razloga nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, da bi to kazalo na spornost dejanskega stanja (glej B.7.

točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, opr. št. Up-197/02-16 z dne 03.04.2003). Zato sojenje Upravnega sodišča na seji po presoji Vrhovnega sodišča ne predstavlja uveljavljane postopkovne kršitve.

(3) Takrat veljavna Uredba o pristojbinah Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino za pridobitev in varstvo pravic industrijske lastnine (Uredba'95) je določala, da se pristojbina za prvi dve leti veljavnosti patenta plača skupaj s prijavno pristojbino (1.1. člen), kar pomeni, da je bilo treba pristojbino za vzdrževanje veljavnosti patenta plačati šele za tretje leto (1.5.1. člen), in to v roku, ki ni bil daljši od enega leta pred datumom zapadlosti (drugi odstavek 2. člena), šteto od datuma vložitve patentne prijave, torej v tretjem letu, saj se je veljavnost patenta štela od datuma vložitve patentne prijave (prvi odstavek 37. člena takrat veljavnega Zakona o industrijski lastnini (ZIL'92)), medtem ko se je pristojbina plačevala za vzdrževanje veljavnosti patenta (drugi odstavek 39.

člena ZIL'92), torej za naprej. Pravilnost takšnega tolmačenja nenazadnje potrjuje tudi določba a. točke prvega odstavka 109. člena novega Zakona o industrijski lastnini (ZIL'2001), po kateri se pristojbina za vzdrževanje patenta plačuje "vsako leto za naslednje leto veljavnosti".

(4) S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe odločilnega pomena. Ostale pritožbene navedbe namreč po razumni presoji (pritožbenega sodišča) ne terjajo odgovora.

(5) Glede na navedeno in ker niso podani niti pritožbeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče v skladu s 73. členom ZUS neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo.


Zveza:

ZUS člen 50, 50/2. ZIL (1992) člen 37, 37/1, 39, 39/2. ZIL (2001) člen 109, 109/1. Uredba o pristojbinah Urada RS za intelektualno lastnino za pridobitev in varstvo pravic industrijske lastnine člen 1, 1.1, 1.5.1, 2, 2/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xODQ0Mg==