Sodba I Up 159/2000

Jedro

Tožnik kot vojaški obveznik, ki je bil vpoklican na redno služenje vojaškega roka, ni oseba v smislu določb ZPKri.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, št. U 210/98-7 z dne 12.11.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 28.5.1998, s katerim je bila kot neutemeljena zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje nasilnega služenja vojaškega roka od 1.2.1969 do 5.9.1969, zavestnega jemanja svobode in pravice do zdravljenja ter realno oceno invalidnosti.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema dejansko stanje, kot ga je v zadevi ugotovila tožena stranka. Tožnik je bil 28.9.1968 vpoklican na redno služenje vojaškega roka v S., kjer je v začetku leta 1969 zbolel za rano na dvanajsterniku. Po večkratnem obisku pri vojaškem zdravniku je bil poslan na pregled v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili gastritis in rano na dvanajsterniku, zaradi česar mu je bilo odsvetovano nadaljnje služenje vojaškega roka. Kljub taki ugotovitvi vojaški organi niso začeli s postopkom za oprostitev nadaljnjega služenja vojaškega roka, temveč so tožniku očitali, da se hoče izogniti vojaškega roka. Dne 3.2.1969 je bil sprejet na interni oddelek vojaške bolnišnice P. v N.S., kjer je bil podvržen pregledom in terapiji in ko je bilo ugotovljeno, da rana ni več vidna, so ga, s trditvijo, da si rano domišlja, dne 17.2.1969 poslali nazaj v enoto. Zdravstvene težave so se še nadaljevale in je bil tožnik šele 1.9.1969 odpuščen iz služenja vojaškega roka kot začasno nesposoben za 4 leta, dejansko pa je bil odpuščen s služenja vojaškega roka šele 5.9.1969. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka ravnala pravilno in zakonito, ko je tožnikov zahtevek v skladu z 2. odstavkom 15. člena Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96 - ZPKri), kot neutemeljen zavrnila. Zakon o popravi krivic namreč v 1. odstavku 2. člena ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb. Bivši politični zaporniki po ZPKri so vse osebe, ki so bile v času od 15.5.1945 do 2.7.1990, na ozemlju sedanje Republike Slovenije neupravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov obsojene v sodnem ali upravno-kazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost odvzeta v teku teh postopkov, če je bil zakon zlorabljen na zgoraj opisan način. Tožnik pa kot vojaški obveznik, ki je bil vpoklican na redno služenje vojaškega roka, ni bil politični zapornik kot ga določa 1. odstavek 2. člena, oziroma 1. odstavek 4. člena ZPKri.

Tožnik v pritožbi navaja, da mu je bila storjena krivica v času služenja vojaškega roka v tedanji JLA. Meni, da je bilo ravnanje JLA v nasprotju z načeli in pravili pravne države. Bolnik s takšnim obolenjem, kot je njegovo in katerega zdravljenje je dolgotrajno ter temelji na dietni prehrani, ki je JLA ni mogla omogočiti, bi moral po vseh pravilih in načelih pravne države biti odpuščen iz služenja vojaškega ropka, saj bi le tako lahko ozdravel. Ravnanje takratne JLA ni bilo v skladu z načeli pravne države, saj so ga po vsem tem nasilno pridržali še 8 mesecev, kar je bilo dovolj, da se je stanje bolezni sprevrglo v kronično obolenje. Zaradi tega je invalid, kar mu je morala leta 1970 priznati tudi vojaška komisija, vendar mu je z nerealno ocenitvijo prizadela še dodatno krivico. Invalidnost, katere posledice bo imel celo življenje, mu je bila s strani JLA zavestno povzročena. Komisija za popravo krivic ga ne obravnava kot osebo, ki ji je bila storjena krivica, temveč ugotavlja, da ni spadal v razred razrednih, političnih ali ideoloških postopkov, kar ni pravilno.

Sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se zato z razlogi izpodbijane sodbe strinja in jih ne ponavlja.

Tožnik ni upravičena oseba po zakonu o popravi krivic, zato je tožena stranka njegovo zahtevo v skladu z 2. odstavkom 15. člena ZPKri s sklepom pravilno kot neutemeljeno zavrnila. Zakon o popravi krivic namreč v 1. odstavku 2. člena in 1. odstavku 4. člena natančno določa, katere so tiste osebe, ki so po določbah 1. člena upravičene do povrnitve škode ter imajo pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožnik kot vojaški obveznik, ki je bil vpoklican na redno služenje vojaškega roka, pa ni oseba (politični zapornik) v smislu določb ZPKri. Na drugačno odločitev ne more vplivati njegova pritožbena navedba, da je dobil kronično okvaro zdravja zaradi ravnanja takratne JLA, ki je bilo v nasprotju z načeli in pravili pravne države. V pritožbi tožnik tudi navaja, da mu je zaradi navedene okvare zdravja priznana pravica do invalidnine, vendar se z njeno višino ne strinja. Zato želi uveljaviti pravice iz zakona o popravi krivic, kar pa, kot že obrazloženo ni mogoče, saj navedeni zakon takšnih primerov, kot je tožnikov, ne ureja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena Zakona o upravnem sporu tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 383/2004
• Sodba I Up 1118/2000
• Sodba I Up 540/2000