Sklep I Up 603/2003

Jedro

Če se zahtevana začasna odredba ne nanaša na pravno razmerje, ki je predmet upravnega spora, pa je to razmerje urejeno, tožeča stranka kot predlagateljica ne izkazuje niti spornega pravnega razmerja niti pravnega interesa za takšno začasno odredbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana št. U 670/2003-6 z dne 16.4.2003.

Obrazložitev

V upravnem sporu je izpodbijan sklep tožene stranke z dne 7.3.2000. Z njim je tožena stranka v en postopek združila postopek za registracijo sprememb statuta, sedeža in zastopnika politične stranke KSU., ki je bil uveden na vlogo M.B. z dne 23.12.2002 in postopek za registracijo spremembe statuta KSU, uveden na vlogo F.M. z dne 9.1.2001 (točka 1. sklepa). Pod točko 2. sklepa je tožena stranka postopek prekinila do odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani, ali je redni letni zbor dne 10.12.2002 veljavno odločil o spremembah statuta, sedeža in veljavno izvolil M.B. za predsednika stranke; v kolikor se ugotovi, da redni letni zbor ni veljavno odločil, pa ali je v nadaljevanju rednega letnega zbora stranke KSU dne 27.12.2002 veljavno sprejel spremembe statuta. Pod točko 3. je F.M. naložilo, da zoper KSU vloži tožbo za rešitev v 2. točki sklepa navedenega predhodnega vprašanja in o tem obvesti toženo stranko v roku 30 dni od vročitve sklepa. Pod točko 4. je bilo odločeno, da bo registrski organ prekinjeni postopek nadaljeval, ko bo Okrajno sodišče v Ljubljani pravnomočno odločilo o navedenem predhodnem vprašanju. V 5. točki sklepa pa je tožena stranka odločila, da če F.M. v določenem roku ne bo predložil dokazila iz 3. točke izreka tega sklepa, bo registrski organ štel, da je umaknil vlogo za registracijo spremembe statuta, ter o tem izdal sklep, zahtevo za registracijo spremembe statuta, sedeža in zastopnika stranke pa rešil pod pogoji zakona o splošnem upravnem postopku.

Upravno sodišče je s sklepom, ki je predmet pritožbe, zavrglo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, po kateri naj do končne registracije spremenjenega statuta KSU predstavlja to stranko dosedaj registrirani predsednik F.M. iz L.. V razlogih izpodbijanega sklepa upravno sodišče navaja, da je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), ki določa, da se lahko zahteva izdaja začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Tožena stranka je s svojim sklepom z dne 7.3.2000 združila dva postopka v enega in nato ta postopek prekinila ter napotila tožečo stranko, da vloži tožbo. Pravno razmerje, ki ga je treba urediti z začasno odredbo, mora biti v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. Ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe, ki bi se nanašala na akte, ki bodo šele izdani na podlagi izpodbijanega akta tožene stranke ali pa mu bodo sledili. Pravno razmerje, ki iz izpodbijanega akta izhaja, mora v času, ko se vlaga zahteva za izdajo ureditvene odredbe, že povzročati hujše škodljive posledice oziroma mora tožnik izkazati neposredno možnost njihovega nastanka še pred odločitvijo o tožbi. Tožeča stranka pa z začasno odredbo zahteva, da predstavlja do končne registracije spremenjenega statuta KSU to stranko registrirani predsednik F.M. Akt, ki ga tožeča stranka izpodbija z vloženo tožbo, je akt procesnega vodstva tožene stranke in iz sklepa ne izhaja, da bi tožena stranka odločila tudi o tem, kdo zastopa stranko. Hkrati pa tožnik tudi ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi tožena stranka z izpodijanim sklepom posegla v svojo odločbo z dne 22.11.2000. Ker tožeča stranka ni izkazala spornega pravnega razmerja, je upravno sodišče zahtevo zavrglo na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS.

Tožeča stranka v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in predlagano začasno odredbo dovoli. Stranka mora delovati. Zato bi se moralo sodišče vsaj začasno odločiti, kdo lahko vodi stranko, da ne bi v praksi prihajalo do dvomov. Po sedanjem dejanskem stanju stranke nihče začasno ne zastopa do končanja spora, ta pa lahko traja dolgo časa. Na podlagi obstoječe registracije je prav F.M. tisti, ki nosi odgovornost za izpolnjevanje nalog, ki urejajo delovanje politične stranke. Tožeča stranka je izkazala procesno predpostavko. Zakaj bi sicer v upravnem postopku pozivali M.B. k dopolnitvi vloge za registracijo, zakaj bi mu pošiljali v izpolnitev obrazec za prijavo v poslovni register Slovenije, zakaj ne registrirajo sprememb statuta, ki jih je v roku dostavila KSU po predsedniku F.M., zakaj je izpodbijani sklep napotil F.M. in ne M.B., da pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vloži tožbo proti lastni stranki. Izpodbijani sklep vzpostavlja stanje dvoumnosti, ki ga je treba vsaj začasno razrešiti.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na vsebino sklepa tožene stranke, ki ga tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu, je po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izpodbijani sklep ne posega v odločbo tožene stranke z dne 22.11.2000, ki določa, kdo je zastopnik stranke, saj v upravnem sporu izpodbijani sklep nima nobene (nove) odločitve o zastopstvu stranke. To pa pomeni, da je to vprašanje še vedno urejeno z navedeno odločbo. Ker tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe predlaga ureditev pravnega razmerja, ki ni predmet tega upravnega spora in ki je že urejeno in ker je začasna odredba, tudi če gre za začasno ureditev stanja, vezana na predmet sproženega upravnega spora in se ne more nanašati na druge postopke, ki bodo imeli svoje pravno varstvo, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sporno pravno razmerje ni izkazano. Le vložena tožba zoper procesni sklep tožene stranke -

glede na vsebino zahteve - v konkretnem primeru ne zadošča. Zato po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka za izdajo zahtevane začasne odredbe tudi ne izkazuje pravnega interesa. Svojega položaja si ne bi mogla izboljšati. Pravni interes pa mora biti izkazan tudi pri zahtevi za izdajo začasne odredbe kot obliki začasnega sodnega varstva. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je takšno zahtevo v konkretnem primeru zavrglo.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pomembna je pravna ureditev določenega razmerja, na pa njegovo dejansko izvajanje v praksi. Ostali pritožbeni ugovori pa se nanašajo na zakonitost sklepa tožene stranke, izpodbijanega v tem upravnem sporu, ne pa na pravno in dejansko podlago sklepa sodišča prve stopnje (odločitve o zahtevi za izdajo začasne odredbe).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. odstavka 69. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 1262/95-6
• Sodba U 1966/2003
• UPRS Sodba I U 1207/2018-14