Sodba I Up 236/99

Jedro

Ker tožeča stranka ni ravnala po sklepu tožene stranke, v katerem jo je opozorila, da plačila pristojbine predstavlja pogoj za priznanje pozitivne odločbe o podelitvi patenta, je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča na podlagi 39. člena ZIL zavrgla prijavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 160/97-8 z dne 18.2.1999.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97 in 65/97-popravek, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo proti sklepu tožene stranke z dne 7.1.1997. Z njim je tožena stranka zavrgla zahtevo tožeče stranke za prenos objavljene prijave in nadaljevanje postopka za podelitev patenta za izum "Postopek za pridobivanje koncentriranih vodnih suspenzij pendiametalina", prijavljenega dne 25.5.1987 pri Zveznem zavodu za patente in objavljenega 31.8.1992 v Patentnem glasniku zveznega zavoda za patente.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe upravno sodišče med drugim navaja, da po določbi 122. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list SRS, št. 13/92 in 27/93-v nadaljevanju ZIL), veljajo v Republiki Sloveniji vse pravice industrijske lastnine, prijavljene ali podeljene pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do vključno 3.4.1992, razen označb porekla blaga. Postopek za priznanje pravic na podlagi prenešenih prijav se po navedeni zakonski določbi izvede po določbah ZIL. Ta v 70. členu določa, da se patent podeli z dnevom objave patentne prijave, pri čemer urad izda odločbo o podeljenem patentu, če prijavitelj plača predpisane pristojbine in stroške za tisk patentnega spisa v predvidenih rokih. Po 39. členu ZIL se v postopku za priznanje pravic industrijske lastnine po tem zakonu plačujejo pristojbine ter stroški v zvezi z objavo in drugimi storitvami. Če pristojbine ali stroški v postopku za priznanje pravic niso plačani, se prijava zavrže. Na podlagi pooblastila iz 4.

odstavka 122. člena ZIL izdani pravilnik o prenosu pravic industrijske lastnine, vloženih pri Zveznem zavodu za patente, na Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine (Ur. list RS, št. 49/93) določa, da se za pravice, za katere se zahteva nadaljevanje postopka, prijavne pristojbine ne plača, plačajo pa se vse ostale pristojbine za postopke, ki jih Urad opravi, vključno s pristojbinami za vzdrževanje, v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Urad bo v postopku prenosa pozval tožnika za plačilo pristojbin (5. člen). Tožeča stranka je bila s strani Urada s sklepom 11.10.1996 opozorjena, da plačilo v navedenem sklepu odmerjene pristojbine predstavlja pogoj za izdajo pozitivne odločbe o podelitvi patenta, in na posledice neplačila. Ob nesporni ugotovitvi, da pristojbina ni bila plačana v danem roku, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Pravno posledico neplačila pristojbine določa 39. člen ZIL. Določba se ne nanaša le na neplačilo prijavne pristojbine temveč na neplačilo pristojbin tekom celotnega postopka za priznanje patenta. Tožena stranka je v postopku upoštevala tudi glede na 39. člen ZIL specialno določbo 5. člena pravilnika o prenosu pravic industrijske lastnine, vloženih pri Zveznem zavodu za patente, in zahtevo v skladu z 39. členom ZIL zavrgla šele, ko vložnik (tožeča stranka) pristojbine ni plačal v skladu s pozivom v določenem roku.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi kršitve postopka, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa tožene stranke z dne 11.10.1996, je bila vloga popolna. Takšna vloga zagotavlja tožeči stranki prenos objavljene prijave in nadaljevanje postopka. Takšen prenos pomeni konstitucijo materialnih pravic, ki izhajajo iz obstoja patentne prijave. Vrednost patenta je več kot 1 mio US dolarjev.

Vprašanje pravočasnega plačila pristojbine je s stališča razmerja do posledic, ki jih povzroči ukrep zavrženja nerazumen in neprimeren. Pristojbina je bila delno že plačana pri bivšem Zveznem zavodu za patente. Zato je bilo potrebno prijavitelju razložiti poračun pristojbine. Sicer pa bi lahko tožena stranka pristojbino prisilno izterjala, ne pa da je posegla v materialne pravice in s tem povzročila položaj, ki pomeni uzurpacijo pravic intelektualne lastnine. Tožeča stranka zato predlaga, da se sklep tožene stranke odpravi in da se postopek prenosa patentne prijave nadaljuje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijana sodba.

Pritožba ni utemeljena.

Določba 2. odstavka 39. člena ZIL izrecno določa tudi, da se prijava zavrže, če pristojbine v postopku za priznanje patenta niso plačane. Prav to pa je bila pravna in dejanska podlaga za odločitev, izpodbijano v tem upravnem sporu. Med strankama tega upravnega spora namreč ni sporno, da je tožena stranka tožečo stranko že s sklepom z dne 11.10.1996 opozorila, da plačilo v navedenem sklepu odmerjene pristojbine predstavlja pogoj za izdajo pozitivne odločbe o podelitvi patenta, prav tako pa jo je opozorila tudi na posledice neplačila. Ker tožena stranka ni ravnala v skladu s sklepom in ni plačala pristojbin, ki so bile razvidne iz sklepa, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka z uporabo določb Zakona o industrijski lastnini, na katere se sklicujeta tako tožena stranka kot upravno sodišče, pravilno odločila, ko je s sklepom zavrgla zahtevo tožeče stranka za prenos objavljene prijave in nadaljevanje postopka za podelitev patenta. Glede na navedene določbe ZIL tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Dejstvo je, da pristojbina ni bila plačana in pri tem ni pomembno, kolikšen del te pristojbine ni bil plačan, saj ZIL glede tega ne dela nobene razlike. Iz sklepa tožene stranke z dne 11.10.1996 pa tudi izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki podrobno obrazložila, kolikšna je njena pristojbinska obveznost in na katero obdobje se nanaša.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo upravnega sodišča.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep I Kr 1/94
• VDSS sodba Pdp 68/2015
• UPRS Sodba in sklep I U 551/2020-4