<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba U 252/94

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:1997:U.252.94
Evidenčna številka:VS12616
Datum odločbe:25.09.1997
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:patent - prenos pravic patenta

Jedro

Roki veljavnosti prenešenih pravic patenta, podeljenega z odločbo Zveznega zavoda za patente v Beogradu z dne 10.12.1981 (za katere čas trajanja patenta v odločbi ni določen), se računajo po določbi 2. odstavka 122. člena novele ZIL.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za prenos patenta, podeljenega z odločbo Zveznega zavoda za patente z dne 10.12.1981. V obrazložitvi odločbe navaja, da se po določbi 2. odstavka 122. člena Zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju: ZIL, Uradni list RS, št. 13/92 in 27/93) roki veljavnosti prenešenih pravic računajo po določbah cit. zakona, pri čemer se upošteva dan vložitve prijave pri Zveznem zavodu za patente, veljavnost patenta pa traja 20 let, šteto od datuma vložitve patentne prijave (37. člen ZIL). V obravnavani zadevi je prijava bila vložena 20.11.1973 in je tako trajanje veljavnosti patenta poteklo 20.11.1993.

Tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija navedeno odločbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zahtevo za prenos patenta je tožeča stranka vložila 20.1.1993, torej v času, ko je še veljala določba 122. člena ZIL (Uradni list RS, št. 13/92), po kateri vse pravice industrijske lastnine, prijavljene ali priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do dneva, ko je začel veljati ta zakon, razen označb porekla blaga, veljajo neokrnjeno v Republiki Sloveniji do izteka njihove veljavnosti. Šele z novelo ZIL (21. člen, Uradni list RS, št. 27/93) je določeno, da se roki veljavnosti prenešenih pravic računajo po določbah tega zakona, pri čemer se upošteva dan vložitve prijave pri Zveznem zavodu za patente. Posamezne določbe novele ZIL tako učinkujejo retroaktivno, zato je tožeča stranka vložila pobudo za oceno ustavnosti te določbe. Skladno z določbo 123. člena ZIL bi zato vse prijave vložene do 12.6.1993 morale biti obravnavane po ZIL, Uradni list RS, št. 13/92. Tožena stranka je zahtevo za prenos patenta, vloženo 20.1.1993, podeljenega pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu z veljavnostjo od 18.6.1982, zavrnila po novelirani določbi 122. člena ZIL. Na ta način je trajanje priznane pravice skrajšala, saj je patentu priznala veljavnost le do 20.11.1993 in ne do 18.6.1997. Patent je bil namreč priznan po določbah 18. člena Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Uradni list FLRJ, št. 44/60), po katerih patent velja 15 let od dneva objave sklepa o priznanju pravice. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter o zadevi meritorno odloči ali podrejeno zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je prijavo za obravnavani patent tožeča stranka vložila 20.11.1973. Po Zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah je doba trajanja patenta znašala 15 let od izdaje (pravilno: objave) odločbe, po Zakonu o varstvu izumov in tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Uradni list SFRJ, št. 34/81) pa 7 let od dneva objave patentne prijave. Z novelo navedenega zakona (Uradni list SFRJ, št. 3/90) pa je bilo uvedeno trajanje patenta na 20 let od dneva prijave patenta. Po določbi 77. člena novele zakona iz leta 1990 registrirane pravice, s katerimi so zavarovani izumi in znaki razlikovanja, ki veljajo, ko začne veljati ta zakon, veljajo še naprej in se zanje uporabljajo določbe tega zakona. Rok veljavnosti za patente, ki so veljali na dan 27. januarja 1990 tako znaša 20 let od dneva vložitve prijave. Glede na to, da je prijava pri Zveznem zavodu za patente bila vložena 20.11.1973, je veljavnost patenta prenehala po 20 letih, to je 20.11.1993. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zahtevo tožeče stranke za prenos pravic patenta, podeljenega z odločbo Zveznega zavoda za patente v Beogradu z dne 10.12.1981 je tožena stranka zavrnila na podlagi 37. člena in 2. odstavka 122.

člena ZIL.

Točno je, da je tožeča stranka 20.1.1993 vložila zahtevo za prenos pravice spornega patenta, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o industrijski lastnini (v nadaljevanju: novela ZIL, Uradni list RS, št. 27/93, ki velja od 13.6.1993). Toda zmotno je stališče tožeče stranke, da bi iz tega razloga tožena stranka morala uporabiti določbo 122. člena ZIL, veljavnega ob vložitvi zahteve. Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se uporablja tudi v tem postopku, organ praviloma odloča po predpisu, ki velja v času odločanja na prvi stopnji. Ker ZIL tega vprašanja posebej ne ureja in ker tudi ni sporno, da je v času odločanja (13.1.1994) že veljala novela ZIL, je tožena stranka zakonito uporabila določbe 2. odstavka 122. člena novele ZIL, ki ni v neskladju z ustavo Republike Slovenije (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 17.4.1997, Uradni list RS, št. 34/97).

Po določbi 2. odstavka 122. člena novele ZIL se roki veljavnosti prenešenih pravic računajo po določbah tega zakona, pri čemer se upošteva dan vložitve prijave pri Zveznem zavodu za patente.

Veljavnost patenta traja 20 let, šteto od datuma patentne prijave (1. odstavek 37. člena ZIL). Tožeča stranka ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev tožene stranke, da je prijava patenta pri Zveznem zavodu za patente bila vložena 20.11.1973, ter da je patent bil podeljen z odločbo z dne 10.12.1981, ki je po navedbah tožeče stranke bila 18.6.1982 objavljena v Patentnem glasniku Zveznega zavoda za patente. Na tej dejanski podlagi tožeča stranka zaključuje, da veljavnost tako podeljenega patenta traja do 18.6.1997. Navedeni sklep tožeča stranka opira na 18. člen Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (v nadaljevanju: ZPTI, Uradni list FLRJ, št. 44/60, 28/62 in 24/74), po katerem patent traja 15 let, računano od dneva, ko je odločba o izdaji patenta uradno objavljena. Vendar je tožeča stranka prezrla, da je 27.6.1981 bil uveljavljen Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (v nadaljevanju: ZVITIZR, Uradni list SFRJ, št. 34/81 in 3/90), ki se je začel uporabljati 27.12.1981, kateri v prehodni določbi 178. člena določa, da registrirane pravice, s katerimi so zavarovani izumi, ki veljajo na dan, ki je določen za začetek uporabe tega zakona, veljajo še naprej in se bodo zanje, razen glede trajanja teh pravic, uporabljale določbe tega zakona. Iz citirane določbe torej izhaja, da se po določbah prej veljavnega zakona ZPTI (iz leta 1960) nadaljuje trajanje že pridobljenih pravic iz patenta. Pravice pa so se po določbi 34. člena navedenega zakona pridobile z vpisom v patentni register. Tožeča stranka ne zatrjuje, da bi ob začetku uporabe ZVITIZR 27.12.1981 sporni patent bil že registriran, nasprotno sama navaja, da je odločba bila objavljena v Patentnem glasniku 18.6.1982. Po ZPTI iz leta 1960 pa je vpis patenta v register bil mogoč šele po objavi odločbe v uradnem glasilu in poteku rokov za morebitne ugovore (59., 60., 61. in 62. člen). V primerih, ko patent še ni bil registriran, pa se prehodna določba 178. člena ZVITIZR iz leta 1981 ni mogla uporabiti, zato se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na 18. člen ZPTI.

Glede trajanja pravic spornega patenta se tožeča stranka sklicuje le na zakonske določbe, ki so se v obdobju veljavnosti spornih patentnih pravic spreminjale, pri čemer se je spreminjal tudi čas veljavnosti trajanja pravic, saj je z začetkom uporabe ZVITIZR čas veljavnosti patenta trajal 7 let, šteto od dneva objave patentne prijave (51. člen), po noveli tega zakona iz leta 1990 (22. člen, Uradni list SFRJ, št. 3/90) pa 20 let od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava. Upoštevajoč takšno zakonsko ureditev in dejstvo, da tožeča stranka niti ne zatrjuje, da bi zatrjevani čas trajanja patenta bil naveden v odločbi, s katero ji je bil podeljen in kaj takega tudi ne izhaja iz upravnih spisov, ni utemeljen tožbeni ugovor, da je tožena stranka z zmotno uporabo materialnega prava skrajšala že pridobljeno pravico (15 let). Trajanje spornih patentnih pravic, tudi če bi bile podeljene za obdobje 15 let od objave odločbe, je spremenila že novela ZVITIZR in sicer na 20 let od dneva pravilne prijave patenta.

Uveljavljani tožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava torej ni podan, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih. Navedeni zakon je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1.

odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).


Zveza:

ZIL (1992) člen 37, 37/1. ZIL (1993) člen 122, 122/2. ZPTI člen 18, 34, 59, 60, 61, 62. ZVITIZR člen 51, 178.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNTUwMw==