Sodba U 1631/94

Jedro

Zavrženje prijave po 56. členu ZIL je možno na podlagi ugotovitve kumulativno izpolnjenih pogojev po tej določbi in sicer, če prijavitelj v določenem roku ne odpravi vseh pomanjkljivosti, ki bi jih moral odpraviti po 2. odst. 55. člena tega zakona in zato ni mogoče ravnati po prijavi.

Po določbi 1. odst. 6. člena ZIL tožena stranka vodi upravni postopek in opravlja druge upravne zadeve, ki se nanašajo na varstvo izumov in znakov razlikovanja. Ker ZIL nima določb, ki se nanašajo na obrazložitev sklepov (in odločb), mora biti na podlagi 3. člena ZUP sklep obrazložen v skladu s 1. odst. 222. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Urada Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine z dne 17.10.1994.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka kot nepravilno zavrgla prijavo modela oziroma vzorca tožeče stranke z dne 03.08.1993 z nazivom "vedro s pokrovom". V obrazložitvi sklepa tožena stranka navaja, da navedena prijava ne izpolnjuje pogojev, ki jih za pravilno prijavo določata 54. člen Zakona o industrijski lastnini (ZIL, Uradni list RS, št. 13/92 in 27/93) in 17. člen Pravilnika o postopku za priznanje modela oziroma vzorca (pravilnik, Uradni list RS, št.

49/93). Zato je tožečo stranko s pozivom z dne 21.03.1994 pozvala, naj v roku dveh mesecev od dneva vročitve poziva za dopolnitev prijave odpravi v pozivu navedene pomanjkljivosti in sicer, da prijavo dopolni z novim opisom telesa glede na naziv "VEDRO S POKROVOM" tako, da opiše pokrov v celoti (ne samo, da je ploščat, pač pa da ima tudi rob) in predloži nove fotografije telesa št. 1.2, 1.3 in 1.5, na katerih mora biti vedro prikazano z enakim pokrovom kot na fotografiji št. 1.1 in kot je opisano in ne z drugačnim pokrovom (na vseh fotografijah mora biti prikazano isto telo). Ugotavlja, da je bil poziv tožeči stranki vročen dne 22.03.1994 in da je pravočasno v roku dne 20.05.1994 odgovorila na poziv za dopolnitev z mnenjem, da je tožena stranka dolžna priznati pravice skladno s 63. členom ZIL, to je v mejah značilnosti, razloženih z opisom in s priloženimi fotografijami, na katerih so značilnosti, za katere se zahteva priznanje pravic modela, prikazane jasno in skladno z 10. členom pravilnika in da je navedba oblike roba pokrova ter zamenjava fotografij, na katerih je prikazano telo z istim pokrovom, brezpredmetna, ker zanju ni bilo zahtevano priznanje pravic modela. Z ZIL (53. člen) in pravilnikom je določeno, da skladno nazivu telesa, ki je kratek in dejanski, sledi opis vseh oblikovnih značilnosti telesa, ki se jih želi ščititi oziroma značilnosti celotnega zunanjega videza telesa ali njegovih posameznih delov. Glede na naziv telesa "VEDRO S POKROVOM", ki je na priloženih fotografijah prikazano v celoti v različnih legah, vendar na štirih z drugačnim pokrovom, opisanim delno in prikazanim na fotografiji št. 1, tožeča stranka ni odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti. Zato je tožena stranka na podlagi 56. člena ZIL in 5. odstavka 17. člena pravilnika zavrgla prijavo tožeče stranke.

V tožbi tožeča stranka uveljavlja tožbeni razlog po 3. točki 1.

odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) in navaja, da tožena stranka v postopku pred aktom ni ravnala po pravilih postopka. Z modelno prijavo je ravnala v celoti nezakonito, ker sploh ni upoštevala kogentne določbe 54. člena ZIL, po kateri se šteje, da je prijava pravilna v predhodnem preizkusu: 1. če so plačane ustrezne pristojbine (kar je bilo); 2. če je v skladu z 2. odstavkom 44. člena ZIL (1 telo - 1 prijava, kar je bilo); 3. če vsebuje vse ustrezne podatke in bistvene sestavine, določene v 51. členu ZIL (podatke o prijavitelju in pravici, kar je vsebovala) in sestavine iz 1.

odstavka 53. člena ZIL, ki kot obvezne sestavine modelne prijave določa opis telesa ter fotografijo ali skico, kar vse je zadevna modelna prijava vsebovala. Glede na predloženo dokazno gradivo in podatke upravnega spisa je povsem jasno, da je prijava izpolnjevala vse v 54. členu ZIL predpisane pogoje in je stališče tožene stranke v direktnem nasprotju s to določbo in tudi s 3. členom v zvezi s 1. in 2. odstavkom 17. člena pravilnika. Z zavrženjem prijave je očitno prekršila 56. člen ZIL, po katerem je prijavo v fazi predhodnega postopka dopustno zavreči le ob dveh kumulativno izpolnjenih pogojih in sicer, da prijavitelj ni v roku odpravil pomanjkljivosti in da zaradi teh pomanjkljivosti ni mogoče ravnati po prijavi. V danem primeru je bila prijava povsem primerna za meritorno obravnavanje v skladu s 57. členom in 2. odstavkom 58. člena ZIL ter z 22. do 24. členom pravilnika. Zato bi tožena stranka morala izdati odločbo o priznanju pravice do modela ali odločbo o zavrnitvi oziroma odločbo o delni ugoditvi zahtevi za priznanje modelne pravice, v kateri pa bi morala v vsakem primeru v skladu s kogentnimi določbami 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odgovoriti, zakaj ni upoštevala strokovno utemeljenih argumentov tožeče stranke, izraženih zlasti v dopisih z dne 28.02.1994 in 20.05.1994. Ker je zadeva bila že v fazi vsebinskega preizkušanja, bi tožena stranka morala odločiti z odločbo in ne s sklepom. Zato tožeča stranka predlaga sodišču, da odpravi izpodbijani sklep.

V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasnjuje namen predhodnega in vsebinskega preizkusa prijave po določbah ZIL in pravilnika, ponavlja razloge izpodbijanega sklepa in poudarja, da se ZUP uporablja le subsidiarno. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 14. člena ZIL se z modelom zavaruje vsakomur vidna nova zunanja oblika določenega industrijskega ali obrtnega izdelka oziroma njegovega dela. Kdaj je prijava modela pravilna v predhodnem postopku, je določeno v 54. členu ZIL, pogoji za zavrženje prijave pa so določeni v 56. členu tega zakona. Po določbah 54. člena ZIL se šteje, da je prijava pravilna v predhodnem postopku: 1. če so plačane ustrezne pristojbine; 2. če je v skladu z 2. odstavkom 44. člena tega zakona (za vsako obliko telesa posebna prijava; ena prijava modela lahko vsebuje več modelov, ki se uporabljajo za proizvode, razvrščene v isti razred mednarodne klasifikacije za industrijske modele in vzorce); 3. če vsebuje vse ustrezne podatke in bistvene sestavine, določene v 51. členu tega zakona (podatke o prijavitelju in o pravici, za katero se zahteva varstvo) in 1.

odstavku 53. člena tega zakona (opis telesa ter fotografijo ali skico oblike telesa). Zavrženje prijave po 56. členu ZIL pa je možno na podlagi ugotovitve kumulativno izpolnjenih pogojev po tej določbi in sicer, če prijavitelj v določenem roku ne odpravi vseh pomanjkljivosti, ki bi jih moral odpraviti po 2. odstavku 55. člena tega zakona (na podlagi pisnega poziva za odpravo pomanjkljivosti po ugotovljenih razlogih nepravilnosti prijave v smislu 54. člena tega zakona) in zato ni mogoče ravnati po prijavi.

Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da se tožena stranka ni ukvarjala z vprašanjem, ali je mogoče ravnati po prijavi kljub temu, da ni odpravila vseh ugotovljenih pomanjkljivosti prijave (za katere je poleg tega tudi v upravnem postopku zatrjevala, da ne obstoje). Ker se po 56. členu ZIL lahko prijava zavrže le ob izpolnjevanju obeh pogojev (in ne zgolj zato, ker prijavitelj v določenem roku ne odpravi vseh pomanjkljivosti), tožena stranka pa v izpodbijanem sklepu ne ugotavlja, da ni mogoče ravnati po prijavi (2. točka 57. člena in 58. člen ZIL), je že iz teh razlogov nezakonit in ga je kot takega potrebno odpraviti, saj ga ni mogoče preizkusiti (1. in 2. odstavek 39. člena ZUS). Poleg tega se tožena stranka pavšalno sklicuje na 53. člen ZIL, čeprav se po 3. točki 54. člena tega zakona zahtevajo vsi ustrezni podatki in bistvene sestavine po 1. odstavku 53. člena in ne tudi po 2. odstavku, sklicuje pa se tudi na 17. člen pravilnika, katerega 1. in 2. odstavek zahtevata več sestavin prijave kot ZIL, 5. odstavek pa dovoljuje zavrženje že v primeru, če prijavitelj v roku ne odpravi vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Ker je v navedenih določbah pravilnika strožje urejena pomanjkljiva prijava kot v 54. in 56. členu ZIL, jih sodišče ni moglo upoštevati, poleg tega so navedene določbe 1. in 5. odstavka ter delno 2.

odstavka pravilnika bile odpravljene z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 37-1752/95). V zvezi s sklicevanjem tožeče stranke na argumente v njenih dopisih z dne 28.02.1994 in 20.05.1994, s katerimi odgovarja na pozive tožene stranke za odpravo pomanjkljivosti ter v zvezi z navedbami tožene stranke v odgovoru na tožbo, da se ZUP le subsidiarno uporablja, sodišče pripominja, da po določbi 1. odstavka 6. člena ZIL tožena stranka vodi upravni postopek in opravlja druge upravne zadeve, ki se nanašajo na varstvo izumov in znakov razlikovanja ter da ZIL nima določb, ki se nanašajo na obrazložitev sklepov (in odločb), zato mora biti na podlagi 3. člena ZUP sklep obrazložen v skladu s 1. odstavkom 222. člena ZUP. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu le delno odgovorila na ugovor glede zahtev za odpravo pomanjkljivosti v dopisu tožeče stranke z dne 20.05.1994, ni pa odgovorila na bistveni del ugovora v zvezi z zahtevo za odpravo pomanjkljivosti v tem dopisu in dopisu z dne 28.02.1994 glede vsebine zahteve za varstvo z modelom in da so glede za varstvo z modelom zahtevanih oblikovnih značilnosti fotografije skladne z opisom (katerega je tožeča stranka popravila z dopisom z dne 21.01.1994 in z opisom v prilogi k temu pozivu), pri čemer tudi ni odgovorila, zakaj zahteva opis roba pokrova in njegovih značilnosti, ki na fotografijah ni označen kot del telesa, katerega se z modelno prijavo želi zaščititi (1. odstavek 14., 2. odstavek 44., 2. odstavek 46., 2. točka 63. in 2. točka 64. člena ZIL), zato sodišče sklepa ne more preizkusiti tudi glede vprašanja, ali je tožena stranka utemeljeno zahtevala nov opis telesa "VEDRO S POKROVOM" zaradi roba pokrova in nove fotografije. Vsekakor pa bi morala tožena stranka pred odločitvijo razčistiti s tožečo stranko, katere značilnosti vidne zunanje oblike izdelka "VEDRO S POKROVOM" želi z enim ali več modeli zavarovati (1. odstavek 14. člena in 2. odstavek 44. člena ZIL), pa tudi predmeta zaščite modela tožena stranka ne sme preimenovati v "model oziroma vzorec".

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) je sodišče ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot republiška predpisa.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 773/99
• Sodba III Ips 8/95
• Sodba U 698/94