Sodba U 397/95-9

Jedro

Kot subjekt zahteve za vpis v register političnih strank na podlagi 33. člena zakona o političnih strankah lahko nastopa le politična organizacija, ki je bila ob uveljavitvi tega zakona vpisana v register političnih organizacij (9. člen zakona o političnih organizacijah).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožničino zahtevo za vpis politične organizacije v register političnih strank. V obrazložitvi sklepa navaja, da ji je tožnica dne 20.12.1994 dostavila zapisnik z II. skupščine, Programsko deklaracijo in Statut stranke ter druge listine, ki so za odločitev v tej upravni zadevi nepomembne, dne 14.2.1995 pa je s pisno vlogo zaprosila za vpis politične organizacije v register političnih strank. Zahtevo je tožena stranka zavrgla, ker meni, da tožnica ni stranka v postopku za vpis politične organizacije v register političnih strank na podlagi 33. člena zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94). Stranka, ustanovljena 19.5.1991, ki je bila vpisana v register političnih organizacij občine pod zaporedno številko ..., je namreč dne 9.5.1994 zaprosila Sekretariat za gospodarstvo, družbene dejavnosti in občo upravo občine za izbris iz registra političnih organizacij zaradi prenosa sedeža stranke v drugo občino. Zato je navedeni upravni organ izbrisal stranko iz registra in o tem izdal potrdilo z dne 22.8.1994, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 54/94. Na podlagi tega izbrisa in na predlog navedene stranke je Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve "druge" občine vpisal stranko v register političnih organizacij občine. V potrdilu z dne 12.9.1994 je navedeno, da so v register pod zaporedno številko .. vpisani naslednji podatki:

Ime stranke: Stranka ...; Kratica: ...; Sedež: ...; Datum ustanovitve: 19.5.1991. Ker po 33. členu zakona o političnih strankah politična organizacija lahko kot stranka ohrani svoje ime, skrajšano ime, kratico imena in znak, tožena stranka ugotavlja, da lahko v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona zahteva vpis v register političnih strank le politična organizacija Stranka ..., ki je vpisana v register političnih strank. Tožnici pa materialni predpis ne daje lastnosti stranke v tem postopku.

Tožnica v tožbi navaja, da je bila ustanovljena dne 19.5.1991 s sedežem v .... Dne 6.11.1992 je bila po prenosu sedeža v ... vpisana v register političnih organizacij pri pristojnem upravnem organu občine ... pod zaporedno številko .... Po razpadu njenega glavnega in izvršilnega odbora ob koncu leta 1992 je predsednik stranke dne 8.4.1994 sklical sestanek članov, na katerem je bilo formirano kolektivno predsedstvo, ki je imelo nalogo voditi stranko do sklica druge redne skupščine. Spomladi 1994 je tožnica ugotovila, da je že razformirani glavni odbor stranke izpeljal prenos sedeža stranke. Ta prenos je bil nelegalen, saj ga je izpeljal neobstoječi organ stranke v sodelovanju z občinskim odborom .... Tožnica je na to opozorila oba pristojna občinska upravna organa, nakar je bila ponovno vpisana v register pri občini ... Dne 25.5.1994 je Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve občine ... pozval tožnico k dopolnitvi neke vloge za prenos sedeža stranke iz ene občine v drugo. Tožnica je upravnemu organu z dopisom dne 30.5.1994 pojasnila stanje v stranki in ukrepe, ki jih je izvedla za zaščito legitimnosti stranke, kot so preklic veljavnosti žigov in pečatov vseh občinskih odborov v Uradnem listu RS, št. 22/94. O zadevi je obvestila tudi občino ... in toženo stranko. S tem je reagirala v skladu z 49. členom svojega statuta z dne 26.9.1992. Po navedenem tožnica prenosa sedeža ni zahtevala in ji ni znano, na podlagi česa je bil opravljen. V skladu s 5. členom statuta ima pravico predstavljati in zastopati stranko ter zahtevati prenos sedeža stranke le predsednik stranke, ki je od ustanovitve dalje A. Zato je tožnica edino aktivno legitimirana za vpis v register političnih strank v skladu s 33. členom zakona o političnih strankah in smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži, da zahtevi za vpis v register političnih strank ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Pojasni še, da je bila tožnica s strani Sekretariata za gospodarstvo, družbene dejavnosti in občo upravo občine ... dne 2.6.1994 pozvana, naj dostavi originalne zapisnike oziroma sklepe pristojnega organa o spremembi statuta oziroma spremenjeni statut, iz katerega bo razvidno, da ima dne 8.4.1994 oblikovano kolektivno vodstvo stranke podlago v statutu politične organizacije, sicer bo navedeni upravni organ v postopku prenosa sedeža politične organizacije upošteval sklep glavnega odbora, ki je skladno s 56. členom statuta pristojen za odločanje o spremembi sedeža politične organizacije. Statut, ki je bil predložen ob registraciji politične organizacije, namreč ne določa oblikovanja predsedstva. Tožnica upravnemu organu ni dostavila dokazil o svoji statutarni verodostojnosti, zato je tožena stranka pri svojem odločanju upoštevala dejstvo, da je bila na dan uveljavitve zakona o političnih strankah vpisana v register političnih organizacij Stranka ...

Tožba ni utemeljena.

Zakon o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94, dalje: ZPolS) ureja uskladitev organiziranosti dotedanjih političnih organizacij z novo ureditvijo združevanja v politične stranke v prehodnih določbah 32. in 33. člena. Določbe 32. člena se nanašajo na tiste politične organizacije, ki so ob zadnjih volitvah v državni zbor (to je konec leta 1992) dobile poslanske mandate, določbe 33. člena ZPolS pa se nanašajo na ostale politične organizacije, ki so obstajale ob uveljavitvi zakona, to je 8.10.1994. Tem političnim organizacijam zakon (2. odstavek 33. člena) omogoča, da lahko kot (politične) stranke ohranijo svoje ime, skrajšano ime, kratico imena in znak, če so v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona vložile zahtevo za vpis v register v skladu s tem zakonom (1. odstavek 33. člena ZPolS). Če politična organizacija v šestih mesecih od dneva uveljavitve zakona ne vloži zahteve iz 1. odstavka 33. člena ZPolS, preneha delovati (3. odstavek 33. člena). Iz navedenih določb izhaja, da ZPolS političnim organizacijam, ki na prejšnjih državnozborskih volitvah niso dobile poslanskih mandatov, varuje njihov pravni položaj najmanj do poteka šestmesečnega roka iz 1. odstavka 33. člena, in sicer pravni položaj, ki ga je politična organizacija pridobila po zakonu o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89 in Uradni list RS, št. 35/90). Po 9. členu tega zakona pa sme politična organizacija začeti z delom z dnem, ko je vpisana v register političnih organizacij in z dnem vpisa v register postane politična organizacija pravna oseba. Navedeno pomeni, da lahko kot subjekt zahteve za vpis v register političnih strank na podlagi 33. člena ZPolS nastopa le politična organizacija, ki je bila ob uveljavitvi ZPolS vpisana v register političnih organizacij.

Tožnica v tožbi ne izpodbija ključne dejanske ugotovitve tožene

stranke, da tožnica od 22.8.1994 ni bila več vpisana v register političnih organizacij, temveč oporeka le legitimnost organa, ki je dosegel tožničin izbris iz navedenega registra. Tega ugovora pa tožnica v postopku registracije politične stranke po 33. členu ZPolS ne more uspešno uveljavljati, saj se v tem postopku zakonitost vpisa politične organizacije v register političnih organizacij ne more presojati. Vpis politične organizacije v register političnih organizacij po navedenem zakonu o političnem združevanju je samostojna upravna stvar in zakonitost aktov, izdanih v zvezi z vpisom oziroma izbrisom politične organizacije v oziroma iz registra, je bilo mogoče izpodbijati le v postopku vpisa oziroma izbrisa v register političnih organizacij. Tožnica pa ne zatrjuje, da je v tem postopku uporabila kakšno pravno sredstvo.

Po navedenem je torej pravilno stališče tožene stranke, da tožnici v postopku vpisa politične organizacije v register političnih strank po 33. členu ZPolS ne gre položaj stranke, zato je po presoji sodišča tožena stranka tožničino zahtevo za vpis v register političnih strank utemeljeno zavrgla. Po navedenem je tožba neutemeljena in sodišče jo je moralo zavrniti.

Svojo odločitev je sodišče oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 1030/95-6
• Sodba U 1219/95-19
• Sodba I Up 304/2000