Sodba U 1219/95-19

Jedro

Tudi, če je osnovnemu programskemu besedilu "nasprotovali bomo rasnemu in narodnostnemu mešanju, ki bo v škodo Slovencem in Sloveniji" v oklepaju pristavljeno besedilo "(poroke med Slovenkami in Slovenci s tujci zaradi pridobitve državljanstva, delovnih viz ..."), tak pristavek programu tožeče stranke ne zmanjšuje njegove protirasne naravnanosti in je zato v nasprotju s 14. členom ustave RS, kar je po 4. odstavku 3. člena zakona o političnih strankah ovira za registracijo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožeče stranke za vpis v register političnih strank. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka dne 20.6.1995 ob 8,00 uri vložila vlogo z zahtevo za registracijo kot politično stranko. K vlogi, ki je hkrati zapisnik o sprejemu statuta, statut in program tožene stranke z dne 12.2.1994, je priložila še 40 izjav o ustanovitvi tožeče stranke. Tožena stranka je kot registrski organ ugotovila, da program tožeče stranke ni v skladu z ustavo in zakoni ter z ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami, ki se v skladu z 8. členom ustave uporabljajo neposredno. Programska usmeritev tožeče stranke izražena z besedilom - "Nasprotovali bomo rasnemu in narodnostnemu mešanju, ki bo v škodo Slovencem in Sloveniji (poroke med Slovenkami in Slovenci ter tujci, zaradi pridobitve državljanstva, delovnih viz...)" je v nasprotju:

- z določbo 12. člena konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjena s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjena s protokolom št. 2 (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94), ki določa, da moški in ženske, zreli za zakon, imajo pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti družino v skladu z domačimi zakoni, ki urejajo uveljavljanje te pravice;

- z določbo 23. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ št. 7/71), ki določa, da se pravice do sklenitve zakonske zveze in ustanovitve družine priznava moškemu in ženski, ko dorasteta za poroko;

- z določbo 14. člena ustave, ki določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo posebno okoliščino ter da so vsi pred zakonom enaki. Navedeno pomeni, da bodo s prej navedeno programsko usmeritvijo tožeče stranke Slovencem in Slovenkam, ki se poročijo s pripadniki drugih ras ali narodnosti, kratene enake ustavne svoboščine in pravice, predvsem glede na pripadnost rasi ali narodnosti. Programska usmeritev tožeče stranke je v delu, kjer je opredeljeno, da je tožeča stranka sicer laična stranka, ki daje "prednost avtohtonima cerkvenima skupnostima (katoliški in protestantski)", v nasprotju s 7. členom ustave, ni pa tudi natančna, saj ni jasno, na kakšen način naj bi se zagotavljalo prednost eni in drugi cerkveni skupnosti. V skladu s 7. členom ustave RS so država in verske skupnosti ločene, verske skupnosti so enakopravne ter je zato nedopustno, da bi navedeni dve verski skupnosti imeli po obravnavanem programu privilegiran položaj v družbi, kar je dejansko v nasprotju z ustavno določbo o enakopravnem položaju verskih skupnosti. Statut tožeče stranke je v nasprotju z 19. členom zakona o političnih strankah. V skladu s 4. odstavkom 3. člena zakona o političnih strankah se v Republiki Sloveniji ne sme registrirati stranka, ki namerava delati protiustavno, oziroma - registrski organ v skladu s 13. členom zakona o političnih strankah zavrne zahtevo predlagatelja za vpis v register, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tega zakona za vpis v register.

Tožeča stranka v tožbi zoper izpodbijano odločbo navaja, da nasprotuje fiktivnim porokam, kar ni v nasprotju z našo zakonodajo. Tožeče stranke pa nihče ne more prisiliti, da bi enačili prej omenjeni cerkveni skupnosti z islamsko ali pravoslavno. Sicer pa v Sloveniji obstajajo vsaj štiri stranke, ki v programu omenjajo krščansko vero. Po pomoti je bil poslan statut iz leta 1994, ki še ni bil usklajen. Predlaga, da sodišče upošteva priloženi statut, ki je v veljavi. Če sodišče ne bo upoštevalo pripomb tožeče stranke glede obeh točk programa, jih tožeča stranka umika ter predlaga, da se upošteva priloženi statut, ki po pomoti ni bil odposlan.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je pravilno ocenila, da deli statuta oziroma programa tožene stranke, ki jih izpodbijana odločba povzema, niso v skladu z določbo 14. člena ustave Republike Slovenije kakor tudi ne z določbo 12. člena konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjena s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjena s protokolom št. 2 (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94), z določbo 23. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ št. 7/71), katerih vsebino je izpodbijana odločba v obrazložitvi natančno predstavila. Sodišče vsebine navedenih določb zato sedaj ne ponavlja. Tudi če je osnovnemu programskemu besedilu "Nasprotovali bomo rasnemu in narodnostnemu mešanju, ki bo v škodo Slovencem in Sloveniji", v oklepaju pristavljeno besedilo "(poroke med Slovenkami in Slovenci ter tujci, zaradi pridobitve državljanstva, delovnih viz...)", tak pristavek programu tožeče stranke ne zmanjšuje njegove protirasne naravnanosti, kot to želi prikazati tožba. Neveljavna je itak vsaka zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev (35. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prečiščeno besedilo, Uradni list SRS št. 14/89), ne glede na rasno, versko ali narodnostno pripadnost zakoncev. Taka programska naravnanost tožeče stranke pa tudi ni v skladu z ustavno pravico zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena ustave RS. Pravilna je zato ugotovitev tožene stranke, da je po statutu oziroma programu tožeče stranke, kakršen ji je bil predložen, predvidena usmeritev delovanja v nasprotju z ustavo RS. To velja tudi glede programske usmeritve tožeče stranke, ki daje "prednost avtohtonima cerkvenima skupnostima (katoliški in protestantski)", saj je v nasprotju s 7. členom ustave RS, po katerem so verske skupnosti, ki so ločene od države, enakopravne. Sodišče se zato strinja z odločitvijo v izpodbijani odločbi, saj je v skladu s 4. odstavkom 3. člena zakona o političnih strankah (Uradni list RS št. 62/94), po katerem se v Republiki Sloveniji ne sme registrirati stranka, ki namerava delati protiustavno, oziroma - registrski organ v skladu s 13. členom zakona o političnih strankah zavrne zahtevo predlagatelja za vpis v register, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tega zakona za vpis v register.

Ob navedbi tožeče stranke, da je bil toženi stranki pomotoma poslan nepravi statut, sodišče pa naj bi upoštevalo statut, ki ga je tožeča stranka priložila k tožbi, sodišče pripominja, da se v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, tožena stranka kot organ pristojen za registracijo političnih strank pa je pristojna za izvedbo postopka registracije in v tem okviru za ugotovitev, ali so za registracijo izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Ni pa ovir, da tožeča stranka v skladu z zakonom ponovno zahteva vpis v register političnih strank.

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ št. 4/77, 60/77 in Uradni list RS št. 55/92), ki ga je sodišče, enako kot ZUP uporabilo kot predpis Republike Slovenije v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 1030/95-6
• Sodba U 397/95-9
• Sodba I Up 304/2000