<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sodba II Ips 846/2005

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.846.2005
Evidenčna številka:VS0010426
Datum odločbe:07.02.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cp 1883/2004
Področje:PRAVO DRUŽB
Institut:odsvojitev deleža gospodarske družbe - predkupna pravica družbenikov

Jedro

V skladu z določbo 416. člena ZGD mora družbenik gospodarske družbe ostale družbenike obvestiti o nameravani odsvojitvi deleža in jih pozvati, da morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 3.000.000 SIT (12.518,77 EUR) ter posamezne zneske v EUR od 2.543,55 EUR do 2.556,46 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da mora tožnik tožencu plačati znesek 3.750.944,50 SIT (15.652,41 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih obrokov do plačila ter zahtevek na veljavnost dogovorov z dne 22.12.1999, je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu izreka spremenilo tako, da je pri posameznih prisojenih zneskih v EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot se obrestujejo vpogledne devizne vloge, od zapadlosti posameznega prisojenega zneska do plačila, dodalo: "vse v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila". V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov po določbi 370. člena ZPP in predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje, da je izpolnila obveznosti iz dogovorov z dne 22.12.1999. Dne 9.2.1999 je družbo G. d.o.o. s priporočeno izjavo obvestila, da izstopa iz družbe z dnem 5.1.1999. Ker družbeniki niso uveljavili predkupne pravice, je lahko tožena stranka na podlagi družbene pogodbe svoj poslovni delež prodala najboljšemu ponudniku. Realizacija dogovora je sklenjena v časovnem obdobju od 31.1.2000 do 31.12.2005, s potekom tega obdobja pa bi bili pravdni stranki dolžni zagotoviti prenos poslovnega deleža v notarski obliki. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, nasprotni tožbeni zahtevek pa je utemeljen. Sicer pa bi moralo sodišče del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na pretvorbo zneskov 15.000 DEM in 70.000 ATS v EUR zavrniti, ker ni navedena tolarska vrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije. Izpodbijana sodba je z dodatkom besedila "tolarska protivrednost tuje valute po srednjem tečaju Banke Slovenije" popravila tožbeni zahtevek v škodo tožene stranke. Gre za prekoračitev zahtevka, saj tožnik ni zahteval plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Sodišči obeh stopenj sta se oprli na notarski zapis družbene pogodbe z dne 11.1.1999, s katero so družbeniki, med njimi tudi toženec, ustanovili družbo G. d.o.o. Pri pravni opredelitvi toženčevega ravnanja po izstopu iz družbe (izjava z dne 9.2.1999) in veljavnosti dne 22.12.1999 sklenjenih dveh dogovorov s tožnikom, sta predvsem upoštevali določilo točke 8 družbene pogodbe. Toženec je namreč z omenjenima dogovoroma prodal ("podaril") svoj solastninski delež v družbi tožniku. V skladu z že omenjeno točko 8 družbene pogodbe svojega poslovnega deleža v družbi toženec ni mogel odsvojiti osebi, ki ni družbenik. Po izjavi o izstopu iz družbe so namreč preostali družbeniki dolžni bodisi sami odkupiti poslovni delež družbenika, bodisi priskrbeti kupca, in sicer v roku enega leta po prejemu pisne odpovedi. Šele če pogodba o prodaji ni sklenjena v odpovednem roku, lahko družbenik proda delež najboljšemu ponudniku. Glede na omenjeno določbo družbene pogodbe, ki je povsem v skladu z določilom 416. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), bi moral toženec ostale družbenike pisne obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup.

Dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano, so sodiščema druge in prve stopnje omogočila sklepanje, da dogovor med pravdnima strankama z dne 22.12.1999 tako po obliki kot tudi po vsebini ne vsebuje pogojev za veljavnost. Dogovora nista bila sklenjena v zahtevani obliki notarskega zapisa glede na določbo tretjega odstavka 416. člena ZGD, toženec pa tudi ni na primeren način izvedel postopka za pisno obvestitev drugih družbenikov o nameravani prodaji in pogojih (peti odstavek 416. člena ZGD). Ne glede na povedano obvelja tudi tisti del pravne razlage sodbe sodišča prve stopnje, po kateri predstavljata dogovora z dne 22.12.1999 le navidezno pogodbo po določbi 66. člena ZOR in da prikrivana, torej resnična pogodba, glede na določbo 70. člena ZOR ni pravno veljavna, ne nazadnje predvsem zato, ker ni bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ki se zahteva za odsvojitev deleža delniške družbe. Obvelja tudi sklepanje, da zaradi utemeljenega stališča družbe G. d.o.o., da je dogovor, ki je bil dne 22.12.1999 sklenjen med pravdnima strankama, v nasprotju z 8. točko družbene pogodbe, zaradi pomanjkljivosti in pravne neveljavnosti takšen, da ga, kot je zapisan, ni mogoče realizirati. Tožnik, ki je na podlagi dogovora tožencu že plačal nekaj denarja, utemeljeno zahteva vrnitev plačanih zneskov.

Sodišče druge stopnje je delno spremenilo obsodilni del izreka sodbe sodišča prve stopnje in pripisalo, da glede prisojenih zneskov v EUR velja tolarska vrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Revizija ima v tem delu prav, da je bilo ravnanje sodišča druge stopnje procesno napačno, saj ni odločilo v skladu s postavljenim tožbenim zahtevkom, ki pretvorbe v času sojenja tuje valute v tolarsko vrednost ni predvideval. V tem okviru je sicer podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki pa je le relativne narave, saj na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni mogla vplivati. Republika Slovenije je namreč s 1.1.2007 uvedla evro kot veljavno denarno valuto v državi. Zato tudi v tem obsegu revizijskim stališčem ni bilo mogoče ugoditi.

Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo po določbi 378. člena ZPP.

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka v svojem odgovoru na revizijo ni zaznamovala.


Zveza:

ZGD člen 416, 416/3, 416/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMzIxNA==