Sodba U 889/92

Jedro

Vpis v register patentnih zastopnikov na podlagi 2. odstavka 22. člena pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov je dopusten, če je predlagatelj izpolnjeval pogoje za vpis v register zastopnikov pri Zveznem zavodu za patente. Eden od pogojev je zahteval končano pravno ali tehniško fakulteto.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo z dne 18.9.1992 zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje strokovnega izpita in vpis v register zastopnikov pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine. V obrazložitvi odločbe ugotavlja, da tožnik, ki ima diplomo Univerze v Mariboru, Višje šole za organizacijo dela v Kranju ter podeljen naziv organizator dela, nima tehnične oziroma naravoslovne izobrazbe, saj je po mnenju Ministrstva za šolstvo in šport izobrazbo, pridobljeno na tej šoli, šteti za družboslovno izobrazbo. Ugotavlja tudi, da je potrdilo o tem, da izpolnjuje vse pogoje za vpis v register zastopnikov pri Zveznem zavodu za patente, ki ga je izdal tožniku dne 3.9.1992 Zvezni zavod za patente, neveljavno in nezakonito. Podlaga zanj je bila diploma, ki so jo tožniku skupno izdali Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije, Jugoslovansko združenje za varstvo intelektualne lastnine ter Zvezni zavod za patente, in v kateri je navedeno, da ima tožnik akademski naziv diplomiranega inženirja. Ker tožnik takšnega naziva nima, tožena stranka ugotavlja, da je navedeno potrdilo očitno izdano zato, ker je tožnik Zvezni zavod za patente zavedel v zmoto glede svoje izobrazbe. Ker tožnik nima tehnične ali naravoslovne izobrazbe, ne izpolnjuje pogojev za priznanje strokovnega izpita in za vpis v register zastopnikov iz 119. člena zakona o industrijski lastnini in drugega odstavka 22. člena pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov, zato je njegovo zahtevo zavrnila. Tožnik v tožbi navaja, da že od leta 1988 zelo uspešno poklicno opravlja delo patentnega zastopnika. Razlaga tožene stranke, da izobrazba, ki jo je tožnik pridobil na Visoki šoli za organizacijo dela, pomeni družboslovno izobrazbo, ne drži, saj na tej šoli ves čas obstaja tudi t.i. proizvodna smer, ki izobražuje v tehnično tehnološki smeri, kar potrjuje tudi izjava prodekana Fakultete za organizacijske vede Kranj. Tožnik torej izpolnjuje pogoj glede izobrazbe, saj zakon govori le o izobrazbi tehniške ali naravoslovne smeri, ne pa tudi o tehnični oz. naravoslovni fakulteti. Tožnik pa izpolnjuje tudi drugi pogoj, to je opravljen strokovni izpit, saj je z uspehom končal specializacijo in ima podeljen naziv specialista patentnega inženirja. Zvezni zavod za patente mu je na podlagi zahteve za vpis v register zastopnikov, ki jo je vložil dne 27.3.1991, potrdil, da izpolnjuje vse pogoje za vpis in tožena stranka glede na prehodne predpise ne bi imela kaj odločati, če ne bi prišlo do prenosa patentnih zadev z Zveznega zavoda za patente. Trditve tožene stranke, da je tožnik zavedel Zvezni zavod za patente, so neutemeljene, saj v vlogi za pridobitev specializacije ni navedel, da je diplomirani inženir. Tožena stranka tudi ni pristojna za razsojanje glede veljavnosti ali neveljavnosti diplome, v kateri je napačno citiran njegov akademski naziv. Tožnik torej pogoje za priznanje strokovnega izpita in za vpis v register zastopnikov vsekakor izpolnjuje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo obširno pojasnjuje razloge, na katerih temeljijo njene ugotovitve v izpodbijani odločbi. Tožnik nima tehnične ali naravoslovne izobrazbe in tudi ne pravice do uporabe naziva inženir ali celo diplomirani inženir, s katerima se občasno predstavlja v svojih listinah. Vztraja tudi pri mnenju, da je diploma, ki jo je prejel tožnik kot potrdilo po končanem specialističnem tečaju, nezakonita in neveljavna. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje strokovnega izpita in za vpis v register zastopnikov niti po 119. členu zakona o industrijski lastnini niti po prehodni določbi 22. člena pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov, zato tožena stranka predlaga, da sodišče njeno odločbo potrdi.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je svojo odločbo izdala na podlagi 119. člena zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 13/92) in na podlagi pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov (Uradni list RS, št. 20/92). Po določbi 1. točke 3. odstavka 119. člena navedenega zakona se v register zastopnikov vpiše patentni zastopnik, ki je oseba z visokošolsko izobrazbo tehniške ali naravoslovne smeri in z opravljenim posebnim strokovnim izpitom pri Uradu Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine. Iz predloženega upravnega spisa izhaja, da ima tožnik končano Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, torej višješolsko izobrazbo. Tožnik ni oseba z visokošolsko izobrazbo in zakonskega pogoja glede stopnje izobrazbe ne izpolnjuje. Po prehodni določbi drugega odstavka 22. člena pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov se državljanom Republike Slovenije prizna, da so opravili strokovni izpit, če do dneva uveljavitve tega pravilnika niso bili vpisani, so pa izpolnjevali pogoje za vpis v register zastopnikov pri Zveznem zavodu za patente, ob predložitvi ustreznih dokazov v roku treh mesecev od dneva uveljavitve tega pravilnika. Te osebe se lahko vpišejo na seznam oseb, ki so opravile strokovni izpit, oziroma, če se poklicno ukvarjajo z zastopanjem, v register zastopnikov pri uradu. Po določbi 172.a člena zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Uradni list SFRJ, št. 34/81, 3/90 in 20/90) so se v register zastopnikov pri Zveznem zavodu lahko vpisale fizične osebe, ki so končale pravno ali tehniško fakulteto in opravile pravosodni izpit ali specialistični izpit s področja industrijske lastnine in opravile posebni strokovni izpit v zavodu s področja, ki ga ureja ta zakon. Končano pravno ali tehniško fakulteto je kot pogoj za vpis v register zastopnikov zahtevala tudi prehodna določba tretjega odstavka 9. člena uredbe o vpisu v register zastopnikov, ki ga vodi Zvezni zavod za patente (Uradni list SFRJ, št. 18/91), ki je bila izdana na podlagi zadnjega odstavka 172. a člena citiranega zveznega zakona. Po teh dveh predpisih, ki sta relevantna za presojo, ali je tožnik izpolnjeval pogoje za priznanje strokovnega izpita in za vpis v register zastopnikov na podlagi določbe drugega odstavka 22. člena navedenega pravilnika, tožnik ni izpolnjeval vseh pogojev za vpis v register zastopnikov pri Zveznem zavodu za patente, saj ni imel končane pravne ali tehniške fakultete. Potrdilo Zveznega zavoda za patente z dne 3.9.1992, da je tožnik v trenutku vložitve zahteve za vpis v register zastopnikov pri tem zavodu izpolnjeval vse pogoje iz določbe 3. odstavka 9. člena uredbe o vpisu v register zastopnikov, ki ga vodi Zvezni zavod za patente, izdano na podlagi 171. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ki ga je tožnik v fotokopiji predložil tožeči stranki kot dokaz v upravnem postopku, je tožena stranka pravilno ocenila kot listino, na katero ob nesporno ugotovljenem dejstvu, da tožnik ni izpolnjeval pogoja visokošolske oz. fakultetne izobrazbe, tožniku ni mogoče opreti priznanje opravljenega strokovnega izpita po 2. odstavku 22. člena navedenega pravilnika. Prav tako v odločbi pravilno ugotavlja, da tožnik zaradi neizpolnjenega pogoja glede izobrazbe tudi ni mogel uspeti z zahtevo za vpis v register zastopnikov po 2. odstavku 22. člena pravilnika. Ob tem sodišče le pripominja, da za pravilno uporabo citiranih materialnih predpisov ni pomembna le smer, temveč tudi stopnja dosežene šolske izobrazbe.

Glede na povedano je izpodbijana odločba zakonita in tožnik s tožbo ni mogel uspeti.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom ustavnega zakona o izvedbi temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 1. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91) uporabilo kot republiški predpis.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 478/2001
• Sodba U 1192/93-6
• VDSS sodba Psp 374/2009